Po noveli zakona bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala v celoti, razširjenega dela programa pa ne bo financirala.

"Ne gre za to, ali sem zadovoljen ali ne. Moja ključna naloga je v tem, da poskušamo v prihodnje nadgraditi šolstvo," je po sprejetju novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja dejal Pikalo.

Novelo so poslanci potrdili z 42 glasovi za in 36 proti. Podprle so jo koalicijske LMŠ, SD, DeSUS in SAB ter Levica, koalicijska SMC je bila vzdržana, nasprotovali pa so ji v SDS, NSi in SNS. Če pride do morebitnega veta DS, pa bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov podpore.

"Pri vetu se karte delijo na novo, poleg tega pa je treba počakati, ali sploh bo vložen," je glede tega dejal minister. Če bo, bodo uspeli za podporo prepričati tudi poslance SMC? Pikalo odgovarja, da sta to dve hipotetični situaciji: če bo veto in če bodo uspeli še koga prepričati.

Na vprašanje o političnih posledicah ob morebitni ponovni ustavni presoji zakona pa je Pikalo spomnil, da gre veliko zakonov na ustavno sodišče. "To je normalen proces v demokraciji. Prav je tako. Vsaka instanca ima svojo vlogo in opravlja svoj del posla". Po njegovih navedbah je DZ danes odločil, da se zavzema za jasno delitev med javnim in zasebnim. Da sicer zasebnikom celo financira obvezni program osnovne šole 100-odstotno, a od tam naprej ne več.

Na nekatere očitke glede verjetnega elitizma, ki bi ga lahko prinesel tak zakon, pa je odgovoril z oceno, da šola ne postane elitna le zaradi financiranja, pač pa tudi zato, ker do nje nimajo dostopa vsi državljani. "Argument elitizma je rahlo trhel argument," je še prepričan minister.