Kljub opozorilom policije in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z varnostnimi vprašanji, uporabniki spleta prevečkrat zabredejo v težave. Naivno nasedejo lažnim nagradnim igram, poceni nakupom, ki so dejansko goljufija, dogajajo se kraje identitet in osebnih podatkov, ljubezenske prevare, izsiljevanje zaradi intimnih fotografij, pošiljajo se izsiljevalski virusi, ki zaklenejo računalnik ali izbrišejo podatke ter zahtevajo denar za odkup, hekerski napadi na informacijske sisteme … Zaradi nepazljivega ravnanja na spletu lahko uporabniki čutijo finančne posledice.

Ob tisoče evrov

Na Generalni policijski upravi (GPU) poudarjajo, da so zneski, za katere so bile žrtve oškodovane, od deset pa tudi do tisoče evrov. »V enem primeru je bilo obravnavano oškodovanje za 150.000 evrov,« pravi Drago Menegalija z GPU. Lani so policisti obravnavali 212 kaznivih dejanj spletnih goljufij pri nakupu ali prodaji po spletu. Pri tem so žrtve utrpele za 2,2 milijona evrov škode. Gre tudi za najvišji znesek škode zaradi spletnih prevar v zadnjih petih letih. Letos ob polletju so možje v modrem zabeležili 92 tovrstnih kaznivih dejanj in 628.000 evrov škode. »Načini izvrševanja spletnih goljufij so različni. Najpogostejše so goljufije z nigerijskimi pismi in z njimi povezana izsiljevalska e-sporočila, goljufije pri prodaji avtomobilov, tehnične opreme (računalnikov in mobilnikov), goljufije pri oddaji počitniških objektov, prenosu vrednostnih papirjev, ponudbah kreditov …«

Storilcem zaupamo

»Obstajajo različne tehnike, s katerimi storilci žrtve pritegnejo, da jim sledijo. Ena izmed njih je dalj časa trajajoča komunikacija po družbenem omrežju, s katero si storilci pridobijo zaupanje in naklonjenost žrtve. Pri goljufivih prodajah storilci blago ali storitve ponujajo po cenah, ki so veliko nižje od običajnih. Trenutno so v porastu razne oblike izsiljevalskih e-poštnih sporočil, kjer storilci v zameno za denar izsiljujejo z objavo fotografij ali posnetkov intimne narave. Gre za kategorijo tako imenovanih spam sporočil, ki se v večjih količinah pošiljajo naključnim prejemnikom in kjer storilci večinoma ne posedujejo prejemnikovih podatkov, ki se omenjajo v tovrstnih sporočilih,« je razložil Menegalija in priznal, da je preiskovanje spletnega kriminala zaradi zakritih sledi zahtevno delo.