Nezakonite migracije

Skupne patrulje le alibi za postavitev fizične meje med Italijo in Slovenijo

Gašper Petovar
9. 7. 2019, 19.40
Posodobljeno: 9. 7. 2019, 19.40
Deli članek:

Premier Marjan Šarec in slovenska politika še vedno trdita, da je naša južna meja dobro varovana in da ni nobene potrebe po ograji na slovensko-italijanski meji, saj bodo skupne patrulje slovenskih in italijanskih policistov zadostovale. Poznavalci pa trdijo, da bodo rezultati skupnih patrulj zgolj dali alibi za postavitev fizične meje med državama.

STA
Obveščevalci že več let opozarjajo, da se bo migrantski tok krepil.

STA
Nekdanji šef vojaške obveščevalne službe Marjan Miklavčič trdi, da migranti, ki nezakonito pridejo v Evropo, predstavljajo veliko varnostno tveganje.

Slovenska policija je letos prijela in obravnavala že 5345 ljudi, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo. Gre za migrante, v največji meri ekonomske, ki v EU prihajajo iz Pakistana, Alžirije, Maroka, pa tudi Afganistana, Turčije, Bangladeša, Iraka, Irana, Sirije, Tunizije in drugih držav, pri čemer so migranti iz naštetih držav najbolj zastopani. Po mnenju varnostnega strokovnjaka in nekdanjega šefa vojaških obveščevalcev Marjana Miklavčiča je številka prijetih migrantov vsaj trikrat do štirikrat višja, se pravi, je po njegovem prepričanju od januarja do konca junija v Slovenijo nezakonito vstopilo med 16 in 21 tisoč migrantov.

Nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak pojasnjuje, da so pred leti naredili študijo, v kateri so prišli do izsledka, da pri normalnih okoliščinah policisti pridržijo le deset odstotkov ljudi, ki nezakonito prestopijo državno mejo. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da je v Slovenijo letos nezakonito vstopilo že dobrih 53 tisoč ljudi, pri čemer moramo po Gorenakovih besedah upoštevati, da je meja zdaj bolje varovana in je glede na to številka nekoliko nižja.

»Skupne patrulje, katastrofa«

Tako Miklavčič kot Gorenak sta prepričana, da večje število prijetih migrantov lahko pomeni učinkovitejše delo policije ali pa zgolj večje število migrantov. Lani je namreč policija od januarja do konca junija obravnavala 3633 migrantov, ki so nezakonito prišli v Slovenijo. Naša država v veliki večini sicer ni ciljna država, večina jih nadaljuje pot proti drugim državam, v Avstrijo, Nemčijo, Italijo pa vse do Skandinavije. Avstrijci so zaradi tega že pred dvema letoma poostrili nadzor na slovensko-avstrijski meji, ponekod so postavili celo panelno ograjo. Zdaj z ograjo grozijo Italijani, pravzaprav njihov notranji minister Matteo Salvini. Miro Cerar je sicer pred tem ponudil Italijanom mešane patrulje za varovanje zahodne meje. Italijani so pobudo z veseljem sprejeli, zdaj pa se ta pobuda kaže kot katastrofa za Slovenijo.

Naša sogovornika menita, da bodo skupne patrulje obrodile sadove, ki pa bodo slabi za Slovenijo. Več odkritih in prijetih nezakonitih migrantov na slovensko-italijanski meji bo dalo Salviniju še dodaten argument za postavitev rezilne žice oziroma kake druge ograje na mejo. Več migrantov kot primejo, bolj je namreč ogrožena Italija in več je razlogov za žico. »Mešane patrulje ne bodo rešile problema, bodo pa pokazale prepustnost slovensko-hrvaške meje, ki je hkrati tudi zunanja schengenska meja« pojasnjuje Marjan Miklavčič.

Gorenak pa je opozoril na še en vidik uspešnosti mešanih patrulj: »Na katerikoli strani slovensko-italijanske meje bo migrant prijet, ga bodo poslali v Ljubljano. Če bo prijet tik pred mejo, ga bodo poslali v Ljubljano, če pa bo prijet že v Italiji in bo priča slovenski policist, bo tudi takoj romal v Ljubljano. V Rim ali v Benetke ne bodo poslali nobenega migranta, ki bo prijet na zahodni meji.«

Zamujene priložnosti varovanja meje

Miklavčič poudarja, da migranti, ki nezakonito prihajajo v Slovenijo in Evropo, predstavljajo varnostno tveganje, saj po Miklavčičevem prepričanju ljudje, ki nezakonito prihajajo v Slovenijo in Evropo, ne spoštujejo prava in kulture v državah, kamor so namenjeni, kar posledično pomeni ustvarjanje skupnosti ljudi iz posameznih držav, v katerih bodo živeli po svojih pravilih, kjer je velika nevarnost za nastanek kriminalnih združb, ker se ne bodo pripravljeni asimilirati in podobno. Po njegovem mnenju bi morala biti vlada odločnejša, kar zadeva varovanje južne meje. Hkrati dodaja, da se dogaja to, na kar so obveščevalci opozarjali že od začetka krize, da bo migrantski tok vse intenzivnejši. Glede zaprtja slovensko-italijanske meje poudarja, da lahko to pomeni, da bo pri nas ostalo tudi do 30 tisoč ali več migrantov.

Gorenak meni, da je Slovenija glede varovanja schengenske oziroma slovensko hrvaške meje že veliko zamudila, saj smo po njegovem mnenju že na stopnji iz leta 2000, ko »se je Slovenija dušila v migrantih, saj jih je bilo že 35 tisoč«. Na pomoč Evrope po njegovem mnenju ni računati, kar se je videlo že leta 2016, ko je Nemčija v Slovenijo poslala samo pet policistov. Poudarja pa, da bi bila zagotovo ena izmed rešitev ustanovitev nacionalne garde, ki jo je predlagala SDS, vendar ideja ni dobila podpore. Nacionalna garda bi bila dobrodošla pomoč pri varovanju meje, pravi Gorenak in pojasnjuje, da bi Slovenija v primeru, da bi postavila policista na vsakih 100 metrov, za štiriizmensko varovanje potrebovala 24 tisoč policistov, trenutno pa jih imamo trikrat manj.