Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja so namreč leta 2017 sklenili dogovor k odpravi anomalij do 26. plačnega razreda, s čimer so za dva razreda dvignili plače nekaterih javnih uslužbencev, posledično pa so se povišali tudi stroški dela, a na drugi strani se niso uskladile cene zdravstvenih storitev, ki jih domovi zagotavljajo svojim stanovalcem.

Na ZZZS pojasnjujejo, da so lani domovom za starejše zagotovili dodatna finančna sredstva za 5-odstotni dvig cen zdravstvenih storitev, letos pa še dodatna sredstva za dvig cen zdravstvenih storitev v domovih starejših občanov, in sicer tako, da se povečuje tudi povprečna cena zdravstvene nege v domovih za starejše.

Na izredni skupščini Skupnosti socialnih zavodov Slovenije oktobra 2017 so se odločili, da domovi za starejše vložijo tožbe proti ZZZS zaradi prenizkih cen, ki jih ZZZS plačuje za zdravstvene storitve njihovih stanovalcev. »Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa, da so plače predpisanih zaposlenih eden od kalkulativnih elementov cene zdravstvenih storitev. Prav tako je splošni dogovor v letu 2017 določal, da se, če vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač v javnem sektorju in druga vprašanja, ki zadevajo plače v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju oziroma drugega predpisa, ki ureja to področje, v cenah zdravstvenih storitev samodejno upoštevajo sprejete spremembe,« pojasnjuje sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak. A to se ni zgodilo, pravi Mateja Ribič, direktorica Doma starejših občanov Trebnje, ki se je tudi odločil za tožbo, s katero od ZZZS za obdobje od 1. julija do konca leta 2017 terja nekaj več kot 35 tisoč evrov. »Zvišanje za dva plačna razreda se ni upoštevalo pri kalkulaciji cene zdravstvenih storitev,« dodaja Ribičeva.

Minus kljub zvišanju

Po njenih besedah se tudi lani in letos stanje na tem področju ni bistveno spremenilo. Lani so za opravljene nege zaznali minus v višini 1,70 evra dnevno na stanovalca. ZZZS je na račun višjih stroškov dela letos sicer dvignil ceno zdravstvene nege za socialne zavode za dobrih šest odstotkov, a po besedah direktorice trebanjskega doma starejših občanov stroški dela zdravstvenih delavcev rastejo hitreje od tovrstnih prihodkov. »Realizirani prihodki v obdobju od januarja do marca letos zadostujejo za pokritje samo 95 odstotkov vseh stroškov dela, presežek odhodkov nad prihodki pa v tem obdobju znaša že okoli 2,30 evra na opravljen dan zdravstvene nege, kar na letni ravni pomeni dobrih 180 tisoč evrov minusa.«

Zaradi dviga plač je morala večina domov dvigniti cene oskrbe, ki jo iz lastnih žepov plačujejo starejši in njihovi svojci. V trebanjskem domu starejših občanov se trudijo, da njihovi stanovalci tega na položnicah ne občutijo, vendar brez redne uskladitve cen z rastjo elementov cen socialnovarstvenih storitev tudi pri njih ni šlo. »Še dobro, da naš dom ni tako star in nimamo velikih stroškov obnove. Domovi, ki so starejši in morajo več vlagati v vzdrževanje opreme in objektov, težko kaj privarčujejo, da bi s tem pokrili rdeče številke pri zdravstveni negi. Posledica tega je negativno poslovanje kljub dražji oskrbnini,« pove Mateja Ribič.

Primanjkljaj tudi v DSO Novo mesto

Obrnili smo se tudi na Dom starejših občanov (DSO) Novo mesto, v katerem prav tako podpirajo tožbo, ki je po njihovem mnenju upravičena. »Primanjkljaj zaradi neupoštevanja pogodbenih obveznosti ZZZS glede uskladitve cen zdravstvenih storitev oziroma toženi znesek predstavlja v našem domu pet odstotkov od zaračunanih prihodkov zdravstvenih storitev v obdobju od 1. julija do konca leta 2017,« so sporočili za naš časopis in dodali, da je sodišče njihovo tožbo že obravnavalo, a v zadevi še ni odločilo, ker je odločanje preložilo na jesenski termin. Trenutno je v njihovem domu 345 stanovalcev, storitve zdravstvene nege pa potrebuje večina; takšnih, ki je trenutno ne potrebujejo, le 16.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije upajo, da bodo našli rešitev, kako pokriti vse stroške, ki so nastali zaradi dogovora vlade s sindikati. »Konec koncev se je vlada k temu tudi zavezala v dogovoru s sindikati,« pravi Bizjak, ki upa, da rešitev ne bo v breme že tako obremenjenih stanovalcev, njihovih svojcev in občin.

Za ZZZS tožbe neutemeljene

V ZZZS tožbe domov za starejše ocenjujejo kot pravno neutemeljene, saj se skladno z zakonom partnerji v zdravstvu v okviru splošnega dogovora dogovarjajo o kalkulativnih elementih cene zdravstvenih storitev, kar pomeni, da se v cenah upoštevajo dogovorjeni plačni razredi delavcev v zdravstvu, in ne konkretni plačni razredi vsakega zdravstvenega delavca posebej skladno s kolektivnimi pogodbami za javni sektor.

ZZZS tako med drugim izpostavlja, da kolektivnih pogodb ni mogoče neposredno uporabiti za oblikovanje cen zdravstvenih storitev.