Šarec si bo tekom dneva ogledal razmere na meji še v občinah Kostel in Črnomelj.

Predsednik vlade Marjan Šarec je po srečanju s predstavniki Občine Ilirska Bistrica in civilne iniciative glede razmer na meji s Hrvaško napovedal, da bodo okrepili prisotnost policistov in vojakov na meji. Poleg tega je policija nakupila tudi tehnično opremo, kot so droni za nadzor meje. Župan Emil Rojc je opozoril, da so se ilegalni prehodi meje podvojili.

Šarec, ki je v Ilirsko Bistrico prišel skupaj z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem in generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, je v izjavi po srečanju poudaril, da razume pomisleke prebivalstva. "Nikoli nismo rekli, da migrantskega problema ni," je dejal Šarec in dodal, da so ugotovili potrebo po okrepitvi policijske prisotnosti na obmejnem območju. 

marjan šarec, ilirska bistrica, meja, droni
STA
Šarec, Poklukar in Bobnarjeva pri Ilirski Bistrici.

Številk Šarec ni mogel razkriti, je pa zato napovedal, da bodo na mejo prišli tudi dodatni vojaki, policija pa je že oziroma bo nakupila dodatno tehnično opremo, kot so droni za nadzor meje ter tehnične ovire, tj. panelno ograjo tam, kjer bo to potrebno. Po drugi strani pa je Šarec poudaril, da varovanje meje poteka skladno s pričakovanji in da "ne moremo pristajati na takšna in drugačna strašenja, ki so včasih motivirana tudi politično". Po Šarčevih besedah je policija sicer "kar uspešna" pri pridržanju nezakonitih migrantov, vendar gre tu za organiziran kriminal, zato je treba predvsem "izločiti iz prometa" vodje združb, ki vodijo migrante.

Glede umestitve centra za migrante pri Jelšanah pa je premier poudaril, da center v tem trenutku ni potreben in da gre za možnost v primeru ponovitve migrantskega vala, kakršen je bil leta 2015.

marjan šarec, ilirska bistrica, meja, droni
STA
Šarec, Poklukar in Bobnarjeva pri Ilirski Bistrici.

Ilirskobistriški župan Rojc je današnji pogovor ocenil kot odkrit, a hkrati izpostavil, da se je od prvega obiska ministra Poklukarja do danes število nezakonitih prehodov državne meje podvojilo, "kar za nas ni sprejemljivo".

Minister Poklukar je priznal, da je Ilirska Bistrica ena od občin, kjer je prehod ilegalnih migrantov "nekoliko povečan", ter da se število ilegalnih prehodov meje povečuje - v tem letu so jih zaznali več kot 5300. Kot je ocenil, policija intenzivno preprečuje ilegalne prehode, več kot polovico migrantov pa se vrne na Hrvaško. Prav tako so v zadnjem času sprejeli vrsto ukrepov, od povečanega števila policistov do sodelovanja z vojsko. Tudi minister je priznal, da so velik problem tihotapske združbe. Policija je letos sicer prijela več kot 130 tihotapcev, od katerih jih večina prihaja iz tujine, je navedel Poklukar.

V ta namen po Poklukarjevih besedah sodelujejo z ostalimi policijami na zahodnobalkanski poti, vključno z Italijo, z intenzivnim policijskim sodelovanjem pa ugotavljajo tudi izvor kriminalnih združb in jih poskušajo razbiti. Mešane patrulje z Italijo za preprečevanje tihotapljenja migrantov in za nadzor sekundarnih migracij so vzpostavili s 1. julijem, ni pa to edina oblika sodelovanja obeh policij, je navedel minister. Z italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem se je Poklukar sicer pogovoril po telefonu in se tudi dogovoril, da se bosta srečala prihodnji četrtek v Helsinkih ob robu sveta ministrov za notranje zadeve. 

marjan šarec, ilirska bistrica, meja, droni
STA
Šarec, Poklukar in Bobnarjeva pri Ilirski Bistrici.

Bobnarjeva pa je pojasnila, da slovenska policija dnevno sodeluje z lokalno skupnostjo. "Ocenjujemo, da lokalna policijska postaja učinkovito opravlja svoje naloge, seveda pa tudi z državnega nivoja intenziviramo svojo prisotnost na tem območju, prerazporejamo kadrovske sile, sodelujejo tudi pomožni policisti, sodelujejo tudi pripadniki Slovenske vojske. Mejo nadziramo in zagotavljamo varnost tudi z uporabo tehničnih sredstev in seveda v sodelovanju z lokalno skupnostjo bomo tako delali še naprej," je povzela generalna direktorica policije. 

Po besedah Bobnarjeve so po zadnjem obisku v Ilirski Bistrici sicer že povečali število policistov in glede na varnostno situacijo bodo temu še sledili, prav tako pa so zaprosili za dodatno število pripadnikov vojske.

Slovenija ne bo postala žep za migrante

Šarec se je ob obisku mejnega prehoda Žuniči pri Adlešičih v Beli krajini s tem odzval tudi na izjavo predsednika republike Boruta Pahorja, da je treba okrepiti preprečevanje nezakonitih migracij na južni meji, da Slovenija ne bo postala žep. Da mora to storiti s sprejemljivimi ukrepi in da z odločitvami ne sme odlašati.

Glede omenjene izjave je dodal, da gre za bojazen, ki je nastala ob uvedbi skupnih slovensko-italijanskih patrulj ob meji z Italijo. Hkrati je opozoril, da ima Italija skupne patrulje z vsemi sosedami, tako kot ima Slovenija skupne patrulje s Hrvaško.

Da Slovenija ne bo žep za migrante, govori tudi to, da se je število migrantov, ki so prešli italijansko mejo, celo nekoliko zmanjšalo, je pojasnil. Po Šarčevih besedah bodo morali za uspešno rešitev težav z nelegalnimi migranti na zunanji meji EU oz. na hrvaško-srbski in hrvaško-bosanski meji uporabiti enote Frontex. "Dokler EU tega ne bo izvedla, bomo imeli na naši meji tudi migracije," je izpostavil Šarec.

Dodal je še, da tudi madžarska meja ni "neprodušna" in da tudi tja kljub ograji na meji dnevno pride približno 50 migrantov. Kot je poudaril, vse skupaj ocenjuje bolj kot politične potrebe.

Erjavec pritrdil Šarcu

Erjavec, sicer prvak DeSUS, se je na dogajanje odzval v izjavi po popoldanskih strankarskih aktivnostih. Med drugim je spomnil, da se je tudi sam pred časom pogovarjal z županom Ilirske Bistrice Emilom Rojcem, ki mu je povedal, da ljudem ob meji zelo veliko pomeni, če je prisotna tudi Slovenska vojska.

Tako podpira ukrepe za zagotovitev občutka varnosti državljanov. Strinja se, da ne le Slovenija, pač pa ves svet ni več tako varen, kot je bil pred časom. "Svet je vsak dan manj varen, vidimo, kakšni so problemi," je dejal in naštel Sirijo, Iran, masovne migracije, terorizem in organiziran kriminal.

Po Erjavčevih navedbah se je treba zavedati, da se je svet spremenil in zato je zadovoljen, da so v petek javno razpravljali o strategiji o nacionalni varnosti, kjer se bo treba opredeliti, koliko smo pripravljeni dati finančnih sredstev in drugih resursov za to, da bo Slovenija bolj varna.

V Levici imajo nasprotno stališče

Z nasprotnim stališčem pa so se danes oglasili v Levici, kjer "obsojajo vsakršno povečevanje represije, nadzora in omejevanja človeških svoboščin". Kot je v izjavi dejal vodja njihove poslanske skupine Matej T. Vatovec, vidijo postavljanje dodatne ograje, nakupovanje dronov in širjenje pooblastil policije kot podrejanje diskurzu ogroženosti, ki ga vodi desnica. "S tem vlada pristaja na tak diskurz in išče rešitve na napačnih mestih," je prepričan.