Vodstvo Desusa je na torkovem sestanku pozvalo k volilnemu kongresu to jesen. Analizirali so volilni izplen evropskih volitev in se pogovarjali o prihodnosti stranke, predvsem v smeri morebitne menjave predsednika stranke Karla Erjavca.
Erjavec naj možnosti kongresa ne bi nasprotoval, vendar je po pisanju Dnevnika pri delu navzočih prevladal občutek, da si volilnega kongresa v resnici ne želi oziroma bi želel z njegovim sklicem zavlačevati. Redni volilni kongres je sicer predviden leta 2021.
Stranka se ne more več okrepiti
Žogica glede razpisa kongresa je zdaj pri ostalih organih stranke – konkretno pri svetu stranke in izvršnem odboru, ki bosta o tem razpravljala v ponedeljek. Med člani stranke naj bi se namreč utrdilo prepričanje, da se stranka pod vodstvom Erjavca ne more več politično okrepiti. Če bo zadeva šla naprej kot v preteklih letih, pa se pojavlja celo bojazen, da stranka ne bi prestopila parlamentarnega praga.
Erjavec naj bi si sicer reševal kariero in na kongresu ne bi bil pripravljen kandidirati, če bi mu stranka priskrbela poseben »status«, denimo komisarsko mesto ali kak drug viden položaj v tujini. Svoje pogajalsko izhodišče naj bi poskušal okrepiti s povezovanjem s katero od drugih levosredinskih strank, takšno naj bi bilo stališče Erjavca na sestanku vodstva stranke.
Erjavec je že pred časom javno nakazal svojo naklonjenost povezovanju z Listo Marjana Šarca; zdaj naj bi na vodstvu potrdil, da pogovori v tej smeri že potekajo, vendar pri tem ni bil konkreten. Navzoči so po poročanju medijev med vrsticami razbrali, da se Erjavec pogovarja predvsem s SMC, od vodstva pa je pričakoval zeleno luč za nadaljevanje pogovorov.
Za položaj predsednika Desusa naj bi se ogrevali Tomaž Gantar, podpredsednik in nekdanji generalni sekretar stranke, Branko Simonovič, trenutno podpredsednik državnega zbora, in Igor Šoltes. Slednji tega »absolutno ne komentira«, ostala dva pa sta ambicije po tem nazivu zanikala.
Povezovanje obsojeno na neuspeh
Zeleno luč je dobil, a le za sodelovanje po zgledu nemške konservativne koalicije strank CDU in CSU, nikakor pa ne za združevanje strank. Člani naj bi v tem videli predvsem nevarnost, da si jih LMŠ povsem podredi, izpostavljalo naj bi se tudi slabo sodelovanje s stranko SMC v prejšnjem mandatu. Ta stranka je tudi povsem oslabljena, zato se Desus ne bi mogel nadejati večjih koristi v povezovanju.
»Združevanje političnih entitet (dveh ali več) je mukotrpen proces, ki se pogosto konča klavrno. Predvsem kadar gre za neizoblikovane entitete ali stranke enega vprašanja (single issue party), kot je Desus (upokojenci). Konkretno menim, da je stranka v izjemno težkem položaju in je (ne glede na povezovanje) njeno politično preživetje na trhlih nogah,« meni analitik Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment.
»Desus preprosto nima česa ponuditi, ostali pa nimajo česa izgubiti v primeru povezovanja, ampak prepričan sem, da je ta 'projekt' dolgoročno obsojen na neuspeh,« dodaja Maksuti.
