Direktor Holdinga Slovenske elektrarne Stojan Nikolić je v začetku junija napovedal možnost sosežiga odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj, ki da ima za ta namen odlično infrastrukturo. Pri tem ni bilo jasno povzeto, ali ima Nikolić v mislih cestne povezave, ki jih bodo koristili smetarski tovornjaki, ali izgorevalne kotle v termoelektrarni.
Po naših informacijah gotovo ni mogel imeti v mislih drugega, saj tehnologija šestega bloka za sosežig smeti ni primerna. Pregrevalniki so namreč izdelani iz vrhunskih jekel, ki naj bi težje prenašala zgorevanje plastike kot konvencionalni feritni in martenzitni materiali. »Vprašanje, ki ga omenjate, pa je eno od tehnoloških vprašanj, ki bodo preverjana v postopkih, potrebnih pred odločitvijo o začetku izvajanja sosežiga. Tako bosta preverjena tudi morebitni vpliv goriva na korozijske procese na določeni opremi in morebitni vpliv na staranje in utrujanje materialov,« so nam pojasnili na HSE.
Sosežig morda ni smiseln
Dodali so, da »modifikacije v smislu spremembe tehnologije na bloku 6 niso predvidene. Če pa bi ugotovili morebitni negativni vpliv na grelne površine kotla, sosežig ne bi bil smiseln.« Pred tedni so nam v Tešu na vprašanje, ali bodo za namen sosežiga potrebne prilagoditve obstoječega kotla, odgovorili, da ne. »Na podlagi podatkov in izkušenj referenčnih objektov, ki sosežigajo SRF, se ocenjuje, da večje predelave na kotlu ne bodo potrebne. Treba pa je zgraditi sistem skladiščenja in kontrolirane dozacije SRF. V tej fazi projekta stroški še niso ocenjeni,« so tedaj pojasnili v Tešu, pri čemer je SRF strokovno ime za predelane gospodinjske odpadke, uporabljene v procesu sosežiga.
Po naših informacijah je bil HSE koncept sosežiga predstavljen z referenco na nemško termoelektrarno Schwarzepumpe, kjer smeti sosežigajo že več desetletij. »Omenjena nemška elektrarna je le ena od referenčnih, v katerih bodo preverjene izkušnje z uporabo sekundarnih goriv, pripravljenih iz odbranih odpadkov v procesu proizvodnje električne energije iz premoga,« so nam potrdili.
A kot smo izvedeli, elektrarna Schwarzepumpe uporablja starejšo tehnologijo, njena referenca bi bila tako primerna za peti blok Teša, nikakor pa ne za šestega. S tem pa se odpre povsem nova problematika; če se v Tešu odločijo ponovno zagnati peti blok, ne bo dovolj premoga za šestega.
Premoga ni dovolj, da bi domešavali smeti
Smeti nameravajo domešavati zgolj v količini 10 odstotkov goriva, peti blok pa za polno obratovanje letno potrebuje do dve milijoni ton lignita. Direktor Premogovnika Velenje Ludvik Golob je sicer zagotovil, da se lahko iz premogovnika pričakuje nekaj več kot tri milijone ton letno, in to pri pričakovani življenjski dobi šestega bloka do leta 2054. Po podatkih, ki smo jih pridobili iz Teša, je šesti blok v zadnjih štirih letih na leto pokuril med dva in 2,8 milijona ton lignita. Kje najti dva dodatna milijona ton premoga za obratovanje petega bloka kot sosežigalnice smeti, je vprašanje, na katero trenutno nihče nima odgovora.
