V vročini se poleg morja, številnih rek in jezer v kotičke za osvežitev spremenijo tudi ribniki in gramoznice. Slednji predstavljajo divja kopališča, ki so lahko zelo nevarna. Najprej zato, ker je dvomljiva kakovost teh voda, pa tudi zato, ker so brez upravljavcev in reševalcev, ki skrbijo za varnost, zato se tam namakamo na lastno odgovornost.

»Kopanje v površinskih vodah priporočamo le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, ki so vključena v državni monitoring – spremljanje kakovosti kopalnih voda v času kopalne sezone,« pravi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Tako bodo pregledali kvaliteto voda, na katerih izvajajo meritev, kar zadeva divja kopališča, pa bodo pristojni opozorili na mnoge njihove pasti.

Ognimo se jim

»Ne pozabimo na varnost na 'črnih' ali divjih kopališčih; v gramoznicah, jezerih, rekah, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Ob lepem vremenu ti pritegnejo številne kopalce, vendar pa nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev. Žal tudi reševalci ob takojšnjem ukrepanju na urejenih kopališčih ne morejo vedno rešiti življenja. Zaradi različnih ravni gladine in vodnih vrtincev so ta divja kopališča lahko za kopalce zelo nevarna. Na žalost številni kopalci opozorilnih tabel Nezaposlenim dostop prepovedan! ali Kopanje na svojo odgovornost!, ki so postavljene ponekod, ne upoštevajo,« so opažanja in opozorila policije.

kopalne vode
sta
Pri nas so vse vode, na katerih potekajo meritve, primerne za kopanje.

Tako NIJZ kot policija poudarjata, da je kopanje dovoljeno le na vodnih površinah, namenjenih kopanju, ki morajo biti ločene od vodnih površin, namenjenih športnim in prostočasnim dejavnostim. »Ločitev mora biti fizična ali označena z vidnimi, med seboj povezanimi plovki,« so pojasnili na policiji. 

Grožnja za otroke

Omenimo, da je ob naštetem predvsem skrb vzbujajoč podatek, da utopitve najbolj ogrožajo otroke od prvega do tretjega leta starosti, za katere so tudi drugi najpogostejši vzrok smrtnih poškodb. »Najpogosteje so jim izpostavljeni na bazenih in vodah v naravi. Najlažje jih preprečimo z aktivnim nadzorom otroka v vodi ali njeni bližini,« svetuje Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Še posebej nevarni so lahko ribniki in jezera, kjer je voda ob obrežju navadno plitva, potem pa se strmo spusti, zaradi česar otrok lahko izgubi tla pod nogami. Prav tako obstaja nevarnost skalovja, vej, razbitega stekla in drugih predmetov, ki lahko povzročijo poškodbe. Te je mogoče preprečiti s primerno obutvijo za v vodo, ki ne drsi, zato imejmo otroke na očeh, pa tudi odrasli bodimo pozorni na te pasti, izpostavlja inštitut.

skakalec
dreamstime
Preden skočimo v vodo, preverimo, ali je voda dovolj globoka.

Rezultati meritev

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) je kopanje dovoljeno na 48 odsekih slovenskih rek, jezer in morja. »Na teh območjih (Šobčev bajer, Blejsko in Bohinjsko jezero, Krka, Kolpa, Idrijca, Nadiža, Soča in več točk slovenske obale) se spremlja kakovost vode vsakih 14 dni v času kopalne sezone. Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja tudi prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje,« je pojasnil Arso.

Agencija v letošnjem letu trenutno razpolaga s tremi rezultati na morskih vodah in z dvema na celinskih. Rezultati kažejo, da obe bakteriji na teh lokacijah nista prekomerno prisotni oziroma so njune vrednosti na ravni preteklih let. Sicer je po besedah agencije stanje kopalnih voda močno odvisno od urejenosti zaledja, od meteoroloških in hidroloških razmer, od človeških aktivnosti in rabe tal v zaledju kopalne vode.

soča
sta
Za poletno osvežitev je zelo priljubljena tudi smaragdna reka Soča.

Neustreznih ni

»Zaradi razmeroma dobro urejene kanalizacije in ne pretiranega kmetijstva oziroma gnojenja je navadno bakterij malo v Bohinjskem in Blejskem jezeru ter Šobčevem bajerju, na Soči v zgornjem toku, pa na Nadiži, Krki, mestoma na Kolpi. Malo jih je tudi na morju, saj bakterije pomorita tako slanost morja kot tudi močno sončno obsevanje. Na rekah je bakterij nekoliko več, a še vedno ne do te mere, da bi ogrožale zdravje kopalcev oziroma da bi se kopanje odsvetovalo,« se glasi pojasnilo agencije za okolje, pri čemer poudarijo, da za zdaj torej nobena slovenska kopalna voda zaradi kakovosti ni neustrezna.

To izjavo dopolnijo in povedo, da je pravzaprav splošna kakovost naših kopalnih voda že vrsto let dobra, saj da slabih rezultatov meritev že vrsto let ne beležijo. Slabše kvalitete vode so sicer ponekod v Italiji, Franciji in Španiji, Malta in Ciper pa imata poleg nas vode mikrobiološko neoporečne.