Šarec je v nagovoru okoli 300 zbranim na srečanju pod mogočno lipo izpostavil pomen lastne aktivnosti vsakega posameznika za napredek ali izboljšanje položaja, posebej pa je izpostavil odgovornost ljudi na različnih položajih v državnih institucijah.

Premier je prepričan, da imamo prihodnost, je pa res, praviŠarec, da smo v zadnjih letih marsikatere priložnosti zamudili in da bo treba krepko delati. Predvsem bo po njegovih besedah treba v državnih institucijah vzpostaviti več reda in odgovornosti.

Slovenci in Slovenke smo bili vedno delaven narod, ki se je moral skozi dolga stoletja boriti za to, da je sploh obstal. "In zato je danes morda še toliko bolj čudno, ko imamo svojo državo, pa slišimo toliko jamranja vsak dan," je opozoril Šarec, ki nerad sliši primerjave s Švico. Vsak, ki je potoval po svetu, ve, da po svetu ni vse tako idealno, je dejal.

Izpod lipe, ki je po besedah županje Občine Črna na Koroškem Romane Lesjak simbol slovenstva, je predsednik vlade Slovencem sporočil, da potrebujemo optimizem, manj črnogledosti, predvsem pa, da ne pobijamo dobrih idej že na začetku. Ljudem in projektom je treba dati priložnost in svoj čas, hitrih rezultatov ne more biti, je poudaril predsednik vlade, ki srečanje pod Najevsko lipo vidi kot obeležitev slovenske državnosti.

"Slovenija nikoli ne bo druga Švica, ampak vedno prva Slovenija," pa je ena od misli direktorja Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec Silva Pritržnika, ki je odmevala na razmisleku pod lipo o položaju Slovenije v primerjavi s Švico, ki je bil uvod v današnje osrednje, 29. srečanje pod Najevsko lipo. Mnogi so menili, da je potrebno pogledati svetle zglede v Sloveniji, možnosti, ki jih ponuja, in gospodarski ter siceršnji napredek, ki ga je dosegla.

"Ne primerjajmo se, ampak poskušajmo izboljšati tisto, za kar menimo, da je slabo," je udeležence spodbudila Lesjakova, ki meni, da je naloga vseh, da damo Sloveniji večjo težo in da je domoljubje tisto, ki nas bi moralo bolj povezati. "Pohvaliti je treba to, kar je vredno pohvale, pri kritiki pa bi si želela, da bi enkrat to spremenili v priložnost," pa je na razmisleku med drugim dejala nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Srečanje se je v prvih letih imenovalo srečanje državnikov z državljani, a so ga z leti zaradi vse večje odsotnosti državnikov preimenovali v vseslovensko srečanje.