Zanika očitke

Erjavec namignil, da je preiskava arbitražne afere uperjena proti njemu osebno

A.S./STA
28. 6. 2019, 18.50
Posodobljeno: 28. 6. 2019, 19.13
Deli članek:

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb se je danes pogovarjala tudi z bivšim zunanjim ministrom Karlom Erjavcem.

Arsen Perić/M24
Karl Erjavec je v vladah od leta 2004, tega področja kljub njegovemu boju za upokojence niso spremenili oziroma popravili.

Minister za obrambo je, kot je povedal novinarjem po koncu seje, ponovno zanikal tako vedenje o pogovorih med arbitrom Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik kot tudi odgovornost za to.

"Celo presenetilo me je, da sta se lahko arbiter in agentka pogovarjala," je dejal Erjavec. Izrazil je zadovoljstvo, da je pred komisijo pričal tudi arbiter Sekolec in da je povedal, "da je sam zakuhal to afero".

Erjavec je spomnil, da je bil sam deležen tudi interpelacije, da naj bi on zakuhal to afero, celo pod pritiskom hrvaških obveščevalnih služb. "To se je izkazalo, da ni res. Izkazalo se je tudi, da ni res, da naj bi naročil Drenikovi, naj se pogovarja z arbitrom. To je zanikal sam Sekolec," je povedal minister.

Namignil je, da je celotna preiskava arbitražne afere uperjena proti njemu osebno. "Glede tega, da naj bi vedel za te pogovore, je šlo za predpostavko, ker je bilo to zadevo nekako zaključiti. Cilji so bili povsem drugačni - kako diskreditirati Karla Erjavca," je prepričan.

Danes je pred komisijo pričala tudi dolgoletna vodja Erjavčevega kabineta, Vlasta Vivod, vendar je Erjavec zagotovil, da v kabinetu niso vedeli, da se Drenikova in Sekolec pogovarjata. "Zlasti zato, ker je to prepovedano," je poudaril.

"Sem pa zadovoljen, da sem uspel potem na drugi ustni obravnavi prepričati arbitražno sodišče, da ne gre za takšno kršitev, da bi postopek ustavili, ampak da je bila potem izdana delna odločba, da se postopek nadaljuje," je še dodal Erjavec.

Spomnil je, da je tedaj tedanjemu premierju Miru Cerarju ponudil odstop, ki pa ni bil sprejet. "Tako da mislim, da sem storil vse, kar je bilo nujno, da arbitraža ni propadla. Ni pa moja odgovornost za prisluškovalno afero," je še zatrdil prvak DeSUS.

Erjavec pričakuje, da bo Knovs zdaj končal svojo delo in da bodo člani komisije povedali, "kako so ravnale obveščevalno-varnostne službe, kakšno je bilo ravnanje agentke, arbitra in tudi glede zunanjega ministra".

Zavrnil je tudi namige, da projektna skupina za arbitražo ni imela na voljo dovolj sredstev za delo. "Moram reči, da je bila arbitraža stalno prva prioriteta ministrstva za zunanje zadeve in da denar ni bil problem, ker je bilo to strateškega, nacionalnega pomena," je še zatrdil Erjavec.

Menil je še, da preiskava Knovsa škodi interesom Slovenije, "ker pogrevamo neke stare zgodbe". "Mislim, da je zdaj, ko je bila izdana končna razsodba, naša naloga, da dosežemo, da jo bo hrvaška stran začela spoštovati," je dejal.

Izrazil je tudi prepričanje v pozitivno odločitev Sodišča EU glede slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi nespoštovanja evropskega prava, kar je povezano z mejo, ki je bila določena z arbitražo.

Knovs bo preiskavo arbitražne afere zaključil 8. julija

Komisija je danes ob obeh bivših zunanjih ministrih zaslišala še nekdanjega generalnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Tomaža Kunstlja in kot je povedal Matej Tonin, so vsi trije potrdili, da je bila arbitraža vseskozi prioriteta MZZ, "tako v kadrovskem kot finančnem smislu".

"MZZ je projektni skupini nudilo vse gmotne in kadrovske vire, ki jih je projektna skupina potrebovala za svoje delo," je zagotovil Tonin.

Na ta način so po Toninovih besedah zanikali besede slovenske agentke v arbitraži Simone Drenik pred Knovsom, da je bila podpora MZZ pomanjkljiva.

Tonin je pojasnil še, da so danes na seji ugotovili še eno neskladje, in sicer v povezavi z izobraževanjem pomembnih predstavnikov vlade in članov projektne skupine, ki so ga izvajali uslužbenci Sove. Drenikova in Erjavec sta po njegovih besedah dejala, da naj bi jim Sova zagotovila, da naj bila komunikacija po stacionarnih telefonih dovolj varna.

"To so v predhodnih pričanjih zanikali vsi direktorji Sove, zato bomo te stvari še dodatno preverili, ker gre za zelo pomembno stvar tudi iz vidika delovanja v prihodnje," je dejal Tonin. Napovedal je, da bo komisija zato 8. julija opravila pogovore z uslužbenci Sove, ki so to usposabljanje izvajali.

Ugotoviti želijo, kaj so dejansko govorili ljudem, ki so jih usposabljali. Gre za manjšo skupino do desetih agentov Sove, je še povedal Tonin.

S tem bo Knovs svojo preiskavo v zvezi z arbitražo končal, je še napovedal Tonin. Nato bodo čez poletne počitnice pripravili poročilo, prvi osnutek pa naj bi obravnavali septembra. Nosilo bo oznako zaupno, je še povedal Tonin.

Na novinarsko vprašanje je pojasnil še, da Knovs ni parlamentarna preiskovalna komisija, ki bi ugotavljala politično odgovornost. "V zvezi s politično odgovornostjo sem sam dejal, da v takem primeru, ko se je kompromitiral takšen projekt, bi minister za zunanje zadeve moral sprejeti objektivno odgovornost, a to je bila stvar tedanje vladne koalicije," je dejal prvak NSi.

"S politično odgovornostjo se tako ne mislimo ukvarjati. Bistveno je zgolj to, da bomo ugotovili, kaj je šlo v tehničnem smislu narobe, da se je ta kompromitacija sploh lahko zgodila. To je naša osnovna poanta poročila," je dejal Tonin. A v tem poročilu bo "tudi zelo jasno zapisano, kdo je vedel, koga vse je Simona Drenik obveščala", je še dodal Tonin.