V okviru projekta Opolnomočen kmet, ki ga izvaja Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM) in katerega namen je spodbuditi mlade podeželane, da bodo bolj aktivno sodelovali pri oblikovanju prihodnosti slovenskega kmetijstva, so na ptujski biotehniški šoli na Turniščah potekale delavnice, na katerih so dijaki skupaj z učitelji mentorji in člani ZSPM obravnavali različne teme. Kot je povedala vodja projekta Anja Mager, sicer regijska predstavnica ZSPM za Koroško, s tem neformalno izobražujejo bodoče kmete, ki na delavnici in v dialogu pridobijo konkretno in realno izkušnjo ter nova znanja iz prakse.

Na eni od delavnic so govorili o vplivu divjadi na kmetijstvo in vključitvi te problematike v učne načrte. Mladi namreč ugotavljajo, da se v šoli o tem ne učijo, težava pa obstaja in so ukrepi potrebni. Zato si mnogi želijo, da bi lahko v okviru šole opravili tudi izpit iz strelstva. Prvi mož ptujske kmetijske svetovalne službe Peter Pribožič je predlagal večjo aktivnost pri vključevanju v lovska društva, saj bodo samo tako slišani in upoštevani, kajti lovci so zdaj večinoma iz drugih branž.

Vpliv kmeta na odkupne cene je majhen

Druga delavnica je bila posvečena hribovskim kmetijam; mladi so izpostavili neenakopraven odnos med hribovskimi in ravninskimi kmetijami, skupaj s kmetijskim svetovalcem Jožetom Murkom pa so se strinjali, da se morajo hribovske kmetije zaradi zahtevnejših pogojev dela še bolj stanovsko povezati in veliko delati na skupni promociji.

Na dveh delavnicah so razpravljali o nizkih odkupnih cenah pridelkov. Mnenja so bila poenotena glede cilja, da je treba dati izdelkom dodano vrednost, da je treba iskati možnosti za dodatni zaslužek v obliki dopolnilnih dejavnosti, predvsem turizma in predelave surovin. Mladi si želijo dolgoročnejše pogodbe z zadrugami in čim več izbrane kakovosti Slovenije. Peter Pribožič je dejal, da je vpliv kmeta na odkupne cene majhen, zato lahko le pri sebi poskrbi za zmanjšanje stroškov, sodobno tehnologijo in previdnost pri investicijah.

Če je poklic kmeta v Avstriji po ugledu na drugem mestu, takoj za zdravnikom, je v Sloveniji še vedno zapostavljen in daleč zadaj na lestvici, zato ni nič nenavadnega izjava: »Škoda te je za kmeta, ko pa imaš tako dobre ocene.« Tukaj lahko mediji po mnenju mladih kmetov odigrajo pomembno vlogo in pomagajo pri zavedanju, da je samo kmet tisti, ki pridela hrano.

Ugled kmeta
Na eni izmed delavnic so spregovorili tudi o ugledu kmeta. Mladi opažajo, da se splošna javnost sicer vse bolj zaveda pomena lokalne pridelave hrane, hkrati pa ne razume kmetovanja, pogosto kmeta celo obtoži za onesnaževanje podtalnice in zemlje ter za povzročanje smradu. Zato si želijo, da bi mediji več pozornosti posvetili pozitivnim temam in primerom dobrih praks v kmetijstvu, da bi predstavljali sodobne in uspešne kmetije ter s tem pripomogli k večji prepoznavnosti kmeta in njegovega poklica pa tudi k njegovi promociji. Znano je namreč, da je med mladimi vse manj interesa za ta poklic, zato bi predstavitev tistih, ki ga opravljajo uspešno in z ljubeznijo, gotovo v kmetijske šole privabila več dijakov.