Povorka, ki je ob glasbi in mavričnih barvah iz centra Metelkova krenila ob 18. uri in nato zaokrožila po središču Ljubljane do Novega trga, sicer predstavlja vrhunec dogajanja v okviru meseca ponosa, ki ga je LGBTIQ+ skupnost obeležila z več kot 30 dogodki po vsej državi. Parada še posebej svari pred kulturo sovraštva, vključno s sovražnim govorom.

parada ponosa ljubljana 2019
Bobo
Parada ponosa 2019

parada ponosa ljubljana 2019
Bobo
Parada ponosa 2019

Parada ponosa 2019
Bobo
Parada ponosa 2019

Predsednica društva Parada ponosa Ljubljana in programska vodja Festivala Parada ponosa Ljubljana 2019 Simona Muršec je ob zaključku povorke poudarila, da bi si četrto leto, ko opravlja funkcijo, želela spregovoriti o vsem napredku in dosežkih v teh letih, a da žal tega ne more narediti.

Kot prvo parado ponosa v svetu štejejo protest leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v lokalu Stonewall v New Yorku. Od takrat parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot spomin na ta dogodek, kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih ter za promocijo strpnosti. Prva parada ponosa je v Sloveniji potekala leta 2001.

Povzela je besede Nine Perger iz upravnega odbora društva, da se v zadnjih letih ne soočamo le s porastom sovraštva, temveč tudi z neodzivnostjo institucij, ki naj bi (za)ščitile pripadnike marginaliziranih skupin.

"Priča smo ustvarjanju političnega življenja, ki temelji na iskanju enostavnih rešitev na ozadju lažnega in manipulativnega vzpostavljanja že znanih 'grešnih kozlov': LGBTIQ+ skupnosti, feministk, migrantov, prosilcev za azil in okoljevarstvenih aktivistov," je opozorila in pristavila, da kultura sovraštva ni nekaj, kar se bo samoizničilo, temveč trenutni čas terja "mobilizacijo in participacijo".

Današnja povorka po mnenju organizatorjev dokazuje, da v boju proti kulturi sovraštva, strahu in poniževanja družba nikoli ni nemočna in da družbeno življenje soustvarjamo ljudje z lastno mobilizacijo in participacijo ter s povzdigovanjem glasu.

Kulturo sovraštva pa lahko soustvarjamo tudi z neparticipacijo, s svojo pasivnostjo in tišino. Z vsako tišino to, kar je danes vsaj po tihem nesprejemljivo, že jutri postaja sprejemljivo, so v društvu Parada ponosa še zapisali v političnem sporočilu, katerega avtorica je omenjena Pergerjeva.

Sociolog Roman Kuhar je prebral govor, ki ga je spisal že pred desetimi leti, saj je s precej grenkobe ugotovil, da je aktualen še danes. V njem je med drugim izpostavil, da vzorci nestrpnosti ne poznajo meja in pozval h globalni solidarnosti s tistimi, ki jim kratijo človekove pravice.

parada ponosa ljubljana 2019
Bobo
Parada ponosa 2019

V sklepnem delu povorke na Novem trgu sta udeležence povorke nagovorila tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič in ljubljanski župan Zoran Janković.