Slovenija se rada postavlja s tem, da je čista, zavezana k varstvu okolja in narave. A realnost je včasih v nasprotju z uveljavljeno podobo naše države. Vsak dan znova ugotavljamo, da odločitev, da bomo za enega glavnih virov energije zgradili termoelektrarno, ni bila najbolj smotrna. Ko smo postali člani Evropske unije, smo se zavezali k temu, da bo do leta 2020 vsaj 25 odstotkov naše energije prišlo iz obnovljivih virov. Pol leta pred iztekom roka vlada priznava, da nismo niti blizu temu cilju. »Slovenija je leta 2017 dosegla 21,5-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije. Napredek od leta 2010 je bil samo 1,1 odstotne točke, do cilja leta 2020 pa nam manjka še 3,4 odstotne točke, kar se morda sliši malo, vendar je to skoraj nemogoče doseči,« je pred kratkim pojasnil Cveto Kosec z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.

vetrnica
Profimedia
Največja vetrna elektrarna naj bi zrasla na Volovji rebri, a se projekt zatika že vse od leta 2003.

Brezvetrje

Delež energije iz obnovljivih virov se je v Sloveniji od leta 2010 do 2017 zvišal zgolj za 1,1 odstotne točke. V primerjavi z drugimi državami pešamo predvsem pri izrabi vetrne energije.

Če smo pri postavitvi sončnih elektrarn še razmeroma uspešni, pa imamo velike težave pri investicijah v vetrne elektrarne. Medtem ko te v tujini prispevajo znaten delež energije, jih pri nas deluje le peščica. Leta 2016 so v Evropi v žetev vetrne energije vložili več kot 40 milijard evrov. Evropska industrija vetrnih elektrarn ustvarja 330 tisoč delovnih mest in kar 72 milijard evrov prihodkov. Zadnja leta so vlaganja v veter največja v Nemčiji in Veliki Britaniji, na Danskem pa več kot polovico potrebne električne energije ustvarijo vetrnice.

Pa pri nas?

Trenutno delujejo štiri vetrnice, medtem ko so vsi večji projekti zaustavljeni zaradi pritožb, bodisi lokalnega prebivalstva bodisi različnih civilnih društev. Ob delo teh se je nedavno obregnil celo predsednik vlade Marjan Šarec, ki je dejal, da imajo po vsem svetu vetrne elektrarne, »le pri nas ptiči in metulji očitno ne znajo leteti mimo njih«. Dodal je še: »Mi gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Včasih nismo nič varovali okolja, danes pa ga toliko varujemo, da pri številnih projektih zaviramo sami sebe.« Ocenil je, da bomo brez virov energije pač morali »goniti dinamo v kleti«. A tudi premier je ugotovil, da je vir težav v zakonodaji, ki je »zamehurjena«, zaradi česar vsi postopki trajajo predolgo.

Brez načrta

Osnutek našega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki smo ga poslali v Bruselj, je bil ocenjen kot najslabši. Krivo naj bi bilo obdobje menjave vlade, do konca leta naj bi načrt krepko izboljšali.

Največja težava je sicer, da Slovenija nima jasne usmeritve, česa si pravzaprav želi. Bo naša prihodnost v vetru, soncu, hidroelektrarnah, zemeljskem plinu ali jedrski energiji? Pristojnim v EU obljubljamo veliko, a zgodi se le malo. Na okoljskem ministrstvu sicer pripravljajo dolgoročno podnebno strategijo Slovenije, na infrastrukturnem pa nacionalni energetski in podnebni načrt ter energetski koncept Slovenije. Upajmo, da bodo pri svojem delu krepko zavihali rokave. Osnutki teh dokumentov, ki smo jih poslali v Bruselj, so bili namreč ocenjeni kot najslabše pripravljeni od vseh držav EU. Tolažimo se sicer lahko z dejstvom, da nobena od držav ni oddala zadovoljivega osnutka, a če si najslabši med slabimi, je to dovolj velik razlog za alarm. Vlada je pojasnila, da je bil osnutek slabo pripravljen, ker so ministrstva zaradi volitev in menjave oblasti opravljala le tekoče posle in niso imeli pripravljenih strokovnih podlag. Do konca leta naj bi bili koncepti taki, kot se šika. Državljani pa upamo, da ne bodo le mrtva črka na papirju in da se bodo dobre ideje in obljube tudi uresničile.