Premier Marjan Šarec je tako odgovarjal na vprašanja v zvezi z varovanjem okolja, organizacijo in financiranjem vzgoje in izobraževanja, neodplačanim prenosom nepremičnin z DUTB, prodajo Abanke in drugim tirom.

Z zaustavljanjem vsakega projekta ne bomo daleč prišli

Varovanje okolja je pomembno, a Slovenija se bo morala odločiti, od kod bo pridobivala energijo, je ob začetku današnje seje DZ v odgovoru na vprašanje Dušana Šiška (SNS) dejal premier. "Pomembno je varovati okolje. Z zaustavljanjem vsakega projekta pa tudi ne bomo daleč prišli," je menil.

Šiško je premierja povprašal o zaustavljanju projekta Hidroelektrarne (HE) Mokrice. Tik pred začetkom gradnje je majhna nevladna organizacija s šestimi člani, Društvo za opazovanje rib, s pritožbo na upravno sodišče kot stranski udeleženec v postopku praktično zaustavila projekt, vreden skoraj 200 milijonov evrov, je opisal situacijo.

"Dopuščamo, da nam majhne skupine iz nejasnih razlogov pod krinko varovanja narave ustavljajo razvojno in okoljsko pomembne projekte. Očitno je država naredila napako, ko je vsaki skupini, ki ima status delovanja v javnem interesu, omogočila, da sodeluje v postopkih tako, da v resnici deluje proti splošnemu interesu. Kako dolgo bodo okoljske in druge nevladne skupine lahko ustavljale investicije državnega pomena, ne da bi ob tem upoštevali širše državne interese?" je bil kritičen.

Premier je izpostavil, da je vlada pred časom zaščitila Muro, kot je obljubila, zaščitila bo še kaj drugega, a "nekaterim to ni dovolj". "Vsak dan dobivam pošto, različne pobude - ustavite to in ono gradnjo, zaprite Teš 6, zaprite Krško. Strinjam se, da to ni prava pot," je dejal Šišku.

Po oceni Šarca bi moralo ministrstvo za okolje in prostor pristopiti k pripravi zakonodaje, ki bo prevetrila, katere so organizacije, ki delujejo v javnem interesu. "Ni vsaka nevladna organizacija organizacija v javnem interesu," je pritrdil.

K okoljskim vprašanjem je treba pristopiti s precejšnjo mero razuma, je menil Šarec. "Tudi najhujši okoljevarstveniki uporabljajo mobilne telefone, avtomobile in vse drugo, kar premore sodobna tehnologija. Vse to posredno ali neposredno deluje na elektriko," je opozoril in poudaril, da se nam, če ne bomo določili, iz katerega vira bomo dobivali elektriko, lahko slabo piše.

Potrebna sta zdrava mera razuma in razumevanje drug drugega, je še menil premier. "Mi gremo vedno iz ene skrajnosti v drugo. Včasih nismo nič varovali okolja, danes pa ga toliko varujemo, da pri mnogih projektih zaviramo sami sebe," je dejal in ocenil, da bomo brez virov energije pač morali "goniti dinamo v kleti".

Kritičen je bil tudi do tega, da imajo po vsem svetu vetrne elektrarne, le pri nas ptiči in metulji očitno "ne znajo leteti" mimo njih. "Slovenska zakonodaja je na določenih zadevah tako zamehurjena, da vse traja zelo, zelo dolgo," je dejal.

"Vire energije bomo v prihodnosti potrebovali," je med drugim še izpostavil Šarec in predlagal, da bi morda vsem v Sloveniji za en teden odvzeli elektriko "in bi se kdo zamislil".

Ustavna odločba govori o financiranju obveznega programa osnovnih šol

Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja po zagotovilih ministra za izobraževanje Jerneja Pikala uresničuje odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnih osnovnih šol, je dejal Šarec. 

Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca NSi Blaža Pavlina med drugim navedel, da so javne osnovne šole po zakonu dolžne zagotavljati tako obvezni kot razširjeni program in v tem sklopu je zapovedanih 18 obveznih predmetov.

Zasebne osnove šole medtem program določijo s svojimi aktih. Dolžne so zagotavljati pouk zgolj devetih obveznih predmetov, razširjeni program pa zanje, četudi ga zagotavljajo, ni obvezen, zakon pa jih k temu tudi ne zavezuje, je pojasnil.

Na besedi "obvezno" po njegovih besedah temelji tudi odločba ustavnega sodišča. V njej je tako med drugim zapisano, da se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. "O razširjenem programu v odločbi ustavnega sodišča ni govora," je poudaril premier.

Obvezen program pa bo z novelo, ki so jo pripravili na ministrstvu za izobraževanje, tudi v zasebnih osnovnih šolah financiran 100-odstotno. Predlog novele je zdaj v parlamentarnem postopku, kjer bodo poslanke in poslanki opravili tudi razpravo, v kateri bo mogoče vlagati dopolnila. Kot je dodal Šarec, trenutna različica novele tako najbrž še ni dokončna.

Pavlin je na drugi strani opomnil na mnenje službe vlade za zakonodajo, ki je ocenila, da bodo pobudniki s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju, kot po trenutni ureditvi, zaradi katere so pobudo na ustavno sodišče vložili. Predlagano novelo je označil za napad na pravno državo in za poskus diskriminacije manjšine. O njegovem predlogu, naj DZ o tem opravi splošno razpravo, bodo poslanke in poslanci glasovali v torek.

Predlog novele javni program razdeljuje na obvezni del in razširjeni del. Pri tem določa, da bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela pa ne bi več financirala. Vlada je novelo potrdila v četrtek.

Zavrača pozive k neodplačnemu prenosu nepremičnin z DUTB na stanovanjski sklad

Šarec je zavrnil pozive, naj DUTB stanovanja oz. nepremičnine v svoji lasti na Stanovanjski sklad RS prenese neodplačno. "Zahteva po neodplačnem prenosu je neutemeljena in strokovno neustrezna, saj je v neskladju z zakonom o ukrepih za krepitev stabilnosti bank," je dejal. Luka Mesec (Levica) je zato pozval k spremembi zakonodaje.

Mesec je premierju postavil vprašanje o prenosu stanovanj s t. i. slabe banke na republiški stanovanjski sklad. Opozoril je na vse večjo stisko mladih, ki se morajo za nakup stanovanja zadolžiti za praktično celotno aktivno življenjsko obdobje.

Vlada je medtem odločila, da Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) najbolj primerne nepremičnine v svoji lasti odplačno prenese na stanovanjski sklad. Prenos se bo izvedel po oceni tržne vrednosti, ki jo bo izdelal neodvisni cenilec.

"Zanima me, zakaj ste v dilemi, kjer morate izbirati med mladimi na eni strani in bilanco slabe banke na drugi izbrali slabo banko," je premierja vprašal Mesec.

Šarec je poslancu odgovoril, da je neodplačni prenos neskladen z zakonodajo. DUTB je gospodarska družba, mora zagotoviti gospodarno rabo in se vesti kot odgovoren gospodar. Medtem ko DUTB mora ravnati pridobitno, pa bo cilj na koncu dosežen: nepremičnine bodo prenesene, je menil Šarec. 

Spomnil je še, da bosta ministrstvi za okolje in finance pripravili nadaljnje sklepe, s katerimi se bo utemeljila potreba po povečanju namenskega premoženja stanovanjskega sklada.

Mesec je premierju odgovoril, da se nima smisla skrivati za zakonodajo. "V tej hiši pišemo zakone," ga je spomnil in dodal, da je Levica že predlagala ustrezne spremembe zakonodaje. "Zakonsko to lahko uredimo, samo voljo boste morali pokazati na vladi," je menil.

S takšno plačo se bodo že sami odločili o prodaji banke

Predsednik vlade je zanikal, da bi poskušal vplivati na odločitev Slovenskega državnega holdinga (SDH) glede prodaje Abanke. "Z moje strani zagotovo ni pritiskov," je dejal.

Šarec je v odgovoru na vprašanje poslanca SDS Anžeta Logarja, ali je poleg nedavnega zapisa na svojem profilu na Twitterju, da bi moral SDH krepko razmisliti o prodaji Abanke, zlasti ne vprašljivim skladom, na SDH izvajal tudi kakšen nejaven oz. tajen pritisk, odgovoril: "Na nikogar ne pritiskam." 

Ob tem je poudaril, da ne uporablja praks, kot so se uporabljale v času, ko je vlado vodila SDS. "Obtoževati me nekih starih praks ni treba," je opomnil Logarja in poudaril, da ima glede Abanke pravico izraziti kakšen pomislek. "Nenazadnje gre za veliko zgodbo in tudi ovadba je zame neko novo dejstvo," je dejal o ovadbi proti svetu Banke Slovenije, ki se je konec leta 2013 odločil za domnevno preobsežno sanacijo bank, ki je pred kratkim prišla v javnost.

Premier je zatrdil, da je SDH avtonomen organ, "nenazadnje imajo vsi nekajkrat večjo plačo od mene". Sam prejme 3300 evrov mesečno neto plače, medtem ko so bruto plače na SDH zagotovo 11.000 evrov. "Verjamem, da so za to plačo sami sposobni sprejeti kakšno odločitev v tej državi, ne da je za vse na koncu odgovoren kdo drug," je dejal.

Vmes so sicer iz SDH sporočili, da je seja nadzornega sveta holdinga, na kateri bi odločali o prodaji Abanke, prestavljena na sredo. "SDH se je odločil, da sejo prestavi za dva dni. Očitno potrebujejo dodaten razmislek za pregled ponudb ali kaj podobnega, ne vem, to težko komentiram," je povedal medijem po nastopu v DZ.

Logar je vladi očital, da v tem mandatu ni niti s prstom mignila, da bi se pospešilo pregon bančne kriminalitete, Šarec pa je odvrnil, da ne uperja prave osti v pravo smer. "Sam bom najbolj vesel, če se bo vse razčistilo, kaj se je dogajalo v preteklosti," je dejal in dodal, da se je začelo že zdavnaj prej, tudi pod 20-letno vladavino stranke LDS. Sicer pa policija že od leta 2013 prioritetno izvaja ukrepe glede bančnega kriminala in v tem času je bilo vloženih 172 kazenskih ovadb.

Državno poroštvo za drugi tir ne vpliva na javnofinančni položaj države

Državno poroštvo za najeta posojila za projekt drugi tir Divača-Koper po besedah premierja ne vpliva na javnofinančni položaj države. Zakon o državnem poroštvu bo sicer po njegovih napovedih kmalu vložen v DZ. 

Čeprav za projekt drugi tir ne bo uporabljen instrument evropskega sklada za strateške naložbe (Efsi), to zagotovo ne bo ogrozilo finančne konstrukcije, niti same izvedbe projekta, je v odgovoru na poslansko vprašanje o financiranju drugega tira dejal Šarec.

Vodjo poslanske skupine SMC Igorja Zorčiča so namreč zanimali načrti vlade v zvezi s finančno konstrukcijo, predvsem glede poroštev za najeta posojila, in vpliv na javni dolg države. Kot je dejal Zorčič, je poroštvo t.i. Junckerjevega sklada zagotavljalo večji nadzor nad izvajanjem drugega tira, česar pa v primeru državnega poroštva ni.

Temeljni vsebinski razlog, zakaj omenjen instrument ni primeren, je po Šarčevih besedah premajhna udeležba zasebnega vlagatelja. Evropska investicijska banka (EIB) namreč meni, da gre za projekt javnega sektorja, saj je pri projektnem podjetju 2TDK udeležba države visoka, je pojasnil.

"Prav tako bi bila garancija kot zavarovanje za ta projekt glede na izkazana tveganja upravljanja zelo draga, vsekakor držaja kot zavarovanje z državno garancijo," je dodal. Državno poroštvo je, kot je spomnil premier, tudi eden od pogojev EIB za podpis pogodbe in začetek črpanja posojila.

"Eden od razlogov za neprimernost garancije, vendar ne bistveni, je tudi neudeležba zalednih držav," je izpostavil primer. "Treba pa je poudariti, da se za sodelovanje zalednih držav zahteva podpis mednarodnega sporazuma, ki bi ga moral ratificirati tudi DZ. To bi časovno zelo zavleklo postopek same odobritve, saj se pogajanja z drugimi državami niti še niso začela," je v odgovoru Zorčiču še dejal premier.

Kar se tiče sodelovanja zalednih držav sicer po Šarčevih besedah že v prejšnjem mandatu ni bilo večine v parlamentu, ob tem pa je predsednik vlade ocenil, da te večine ni niti sedaj.

Kot je spomnil Šarec, bo drugi tir pretežno financiran iz nepovratnih evropskih sredstev in prispevkov iz državnega proračuna. "Predlog poroštvenega zakona je v pripravi in bo vložen v državnozborsko proceduro v kratkem. Državno poroštvo za najeta posojila pa ne vpliva na sam javnofinančni položaj države," je sklenil.