Konoplja rahlja zemljo in je odlična za fitoremediacijo, saj zemljo dokazano čisti težkih kovin, radioaktivnih elementov in fitofarmacevtskih sredstev, ki so se znašli v njej.

Naši dedki in babice so nekoč eno od svojih njiv gotovo namenili konoplji, ki so jo v časih večje samooskrbe uporabljali za vlakna, semena in olja. V Sloveniji je bila najbolj razširjena v drugi polovici 18. stoletja, kljub temu pa so jo pozneje izrinile in tako rekoč izbrisale s slovenske zemlje druge poljščine. Znova se je pri nas pojavila po letu 2004, ko se je začela poudarjati njena vsesplošna uporabnost tako v prehrani, medicini, gradbeništvu kot tudi v tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji. Ker gre za specifično rastlino, ki se razlikuje od prevladujočih poljščin na slovenskih njivah, zahteva njena pridelava specifično agrotehniko in prilagoditev mehanizacije. Največjo težavo našim pridelovalcem tako predstavlja spravilo.

V Podravju le šest kmetov

Na območju Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj je bilo v zadnjih letih kar nekaj poskusov oživitve gojenja industrijske konoplje; kmetje so zanjo odmerili del svojih njiv, pridobili dovoljenje kmetijskega ministrstva in si rekli, bomo videli, kako se bo obneslo. Mnogi so obupali že po prvem letu, bodisi zaradi pomanjkanja izkušenj, zaradi težav s strojnim spravilom, zaradi katerega so mnogi pridelek spravili kar ročno, bodisi zaradi težav s prodajo. »Po naših podatkih se v Podravju z gojenjem industrijske konoplje danes ukvarja le šest kmetov, vsi skupaj pa obdelujejo maksimalno pet hektarjev zemljišč, kar je malo,« je povedala kmetijska svetovalka Bernarda Trafela.

Na kmetiji Muršek v Pobrežju v občini Videm so lani prvič posejali industrijsko konopljo, na poskusnih 40 arih. »Že takoj smo se odločili, da bomo konopljo uporabili za čaj, za katerega potrebujemo konopljine cvetove. Pobrali smo jih ročno, da jih nismo poškodovali, kar zaradi manjše površine ni bilo tako težko, poleg tega smo se izognili težavam z žetvijo s kombajnom,« je pojasnila Mira Muršek. V času zrelega semena so namreč stebla konoplje že zelo žilava in se pri žetvi navijajo na strojne dele kombajna, ki je narejen za žetev drugih, manj tovrstno zahtevnih žit. Te strojne dele je pri žetvi konoplje treba ves čas čistiti, kar žetev podaljšuje in otežuje, predvsem pa poškoduje kombajn. Pri Muršekovih so pobrali za 160 kilogramov cvetov, od tega so nekaj malega prodali za izdelavo CBD-smole, preostalo pa so porabili za čaj, ki ima blagodejne učinke na ves organizem in ki ga pravkar pakirajo.

Konoplja – čistilka zemlje

»Gotovo bi bili potrebni specializirani stroji,« je prepričan Bogdan Mak, ki konopljine izdelke – kapljice, mazila, čaje, olja, sirupe, semena in moko – prodaja na spletu, povezal pa se je tudi s televizijskimi prodajami. »Po petih letih postaja jasno, da se od tega da živeti, če imaš seveda kmetovanje rad. Zdaj sva zaposlena dva, v prihodnje razmišljamo še o dveh do treh delovnih mestih.«

Poleg težav s spravilom v Zadrugi Konopko opozarjajo tudi na nujnost vzgoje lastnih sort industrijske konoplje, saj za zdaj v Sloveniji teh nimamo, bi pa bile potrebne, saj bi bile že po svoji osnovi prilagojene na naše pridelovalne razmere. Ko bodo odpravljene vse te težave, bo lahko tudi več zanimanja za pridelavo, so prepričani, industrijska konoplja kot rastlina prihodnosti pa ni samo gospodarsko zanimiva, ampak opravlja tudi vlogo čistilke zemlje.

Projekt za rešitev težav

Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in kmetijsko ministrstvo sta podprla raziskovalni projekt Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) o pridelavi industrijske konoplje v Sloveniji, da bi pripomogla k reševanju težav v pridelavi. Projekt, ki se je začel oktobra 2016 in se bo končal letošnjo jesen, zajema celovito raziskavo o možnostih uspešne pridelave industrijske konoplje v slovenskih pridelovalnih razmerah, iskanje ustreznih sort in vzgojo lastnih ter odločitev, uporaba katere tehnologije je najprimernejša za kakovostno pridelavo industrijske konoplje.