Expo 2020

Pred svetom se bomo hvalili z znanostjo, športom in kulturo?!

Mihael Korsika
14. 6. 2019, 06.50
Deli članek:

Slovenija bo na svetovni razstavi Expo, ki bo prihodnje leto v Dubaju, poudarjala trajnostne rešitve na področju varovanja narave, razvoja znanosti, športa in kulture. To je najmanj nenavadno, saj država za znanost, šport in kulturo namenja zelo malo sredstev.

Magnet Vision/MGRT
Slovenski paviljon bo predstavljal Slovenijo kot zeleno oazo v Evropi.

Ministrstvo za gospodarstvo zaključuje pripravo na svetovno razstavo Expo v Dubaju, ki se bo začela oktobra prihodnje leto. Vrednost celotnega projekta je ocenjena na okoli 9,7 milijona evrov, ministrstvo pa je ta teden objavilo javni razpis za postavitev paviljona, pri čemer je zgornjo mejo postavilo pri 2,49 milijona evrov.

»Slovenija se bo pozicionirala kot aktivna in angažirana država, ki na področju trajnostnega razvoja ustvarja rešitve na več področjih svojega dela: od trajnostnih rešitev v gospodarstvu in turizmu do trajnostnih rešitev na področju varovanja narave, razvoja znanosti, športa in kulture,« so ob tem navedli na ministrstvu.

Hvalili se bomo z najbolj podhranjenimi področji

Magnet Vision/MGRT
Notranjost slovenskega paviljona.

Čeprav so pri Expu v ospredju gospodarske teme, pa je prav neverjetno, da bo država na razstavi poudarjala inovativne in trajne rešitve na področju znanosti, športa in kulture. Zakaj? To so brez dvoma tri najbolj podhranjena in s strani države zapostavljena področja.

Slovenski kulturniki, ki se začuda še vedno udeležujejo proslave ob 8. februarju, obljube o pomembnosti kulture in napovedi o boljših časih poslušajo že vsaj dve desetletji. Malce na boljšem so znanstveniki, ki tovrstne obljube poslušajo le vsaka štiri leta pred parlamentarnimi volitvami.

Na športnike se oblastniki spomnijo le ob največjih uspehih, ko se hitijo ob njih fotografirati, že naslednji dan po pozabijo na obljube o nagradah in izboljšanju športne infrastrukture. Naj spomnimo: ko so košarkarji dosegli zgodovinski uspeh na evropskem prvenstvu v Turčiji, je bila zlatim športnikom obljubljena denarna nagrada. Denar, 10.000 evrov bruto, so dobili šele po tem, ko je kapetan Goran Dragić pol leta kasneje potožil, da država in zveza obljube še nista izpolnili. Za primerjavo, srbski košarkarji so za srebrno medaljo od svoje države dobili 20.000 evrov, Španci pa za tretje mesto celo 30.000 evrov.

Projekt NUK II odraz pomembnosti kulture

STA
Maketa NUK2

Slovenci bi morali na Expu predstavljati resnično inovativne rešitve, predvsem kar zadeva pritožbe in zavlačevanje postopkov izbire na javnih razpisih, kjer smo pravi strokovnjaki. Na inovativne Slovence bi bil ponosen sam iluzionist Houdini, ki bi verjetno imel še sam težave pri razumevanju, kako pri poslu, vrednem dobrih 1,4 milijarde evrov (prva ocena investicije je bila sicer 602 milijona), v zrak izpuhti pol milijarde evrov (Teš 6). Kriminalisti so namreč ugotovili, da je bil projekt preplačan za najmanj 500 milijonov evrov.

Med najbolj »inovativne« in trajnostne rešitve na področju kulture pa prav gotovo spada projekt Nacionalne univerzitetne knjižnice II. Čeprav so sistemski zakon o njegovi izgradnji sprejeli že leta 1994, je četrt stoletja kasneje na kraju, kjer naj bi domnevno nekoč stala knjižica, še vedno makadamsko plačljivo parkirišče.

Sašo Švigelj
Na zemljišču za NUK II je že nekaj časa makadamsko parkirišče.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je z Matijo Bevkom in Vaso Perovićem iz biroja Bevk Perović arhitekti sredi maja podpisal dodatek k pogodbi za izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo NUK II. Celotna projektna dokumentacija je vredna okoli dva milijona evrov. Leta 2013 so že poravnali stroške za idejni načrt – 350.000 evrov. Aneks je vreden okoli 1,6 milijona evrov, od tega je 200.000 evrov prispevalo ministrstvo za kulturo, ostalo pa gre iz postavk ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Če se »gradnja« ne bo prav kmalu začela, se lahko zgodi, da bo maketa prihodnje knjižnice razpadla, projekt sam pa bo postal urbani mit.

---------

Svetovne razstave Expo potekajo vsakih pet let. V Dubaju se bo razstava začela 20. oktobra prihodnje leto in bo trajala šest mesecev. Slovenski paviljon z imenom Slovenia – Green Smart Experience se bo razprostiral na okoli 1550 kvadratnih metrov velikem zemljišču. Izbrana rešitev družbe Magnet Design za paviljon predvideva objekt v treh etažah, ki naj bi predstavljal Slovenijo kot zeleno oazo v Evropi. Pritličje približno 15 metrov visokega paviljona bo zaznamovala voda, s čimer bodo predstavljali slovensko morje, reke in jezera, predvsem pa pitno vodo, prvo nadstropje bo predstavljalo slovenski gozd, drugo nadstropje, ki bo namenjeno VIP-gostom, pa bo predstavljalo slovensko gospodarstvo. Na razstavi se bo predstavilo predvidoma 190 držav, organizator pa pričakuje 25 milijonov obiskovalcev.