Marjan Šarec je pred dnevi kar prek družbenega omrežja Twitter poudaril, da bi moral Slovenski državni holding (SDH) krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke. SDH bi moral biti neodvisna institucija, a kot kaže, ni tako, saj so v SDH pojasnili, da bo imela glede prodaje Abanke zadnjo besedo vlada Marjana Šarca, ki je na nenavaden način izrazil svoj pomislek.

Zaveza EU

O prodaji državnih bank ni treba nič razmišljati, ko smo jih reševali, smo se prav zaradi tega zavezali EU, da jih prodamo. To je to. Šarec pa je v petek po medijskih razkritjih o sanaciji bank ob koncu leta 2013 ocenil, da bi moral SDH »krepko razmisliti o nadaljevanju prodaje Abanke«. »Zlasti ne vprašljivim skladom. Prakse tedanje Evropske komisije so bile močno nenavadne,« je še napisal na twitterju. Pri čemer se je NKBM prodala ameriškemu skladu Apollo in zdaj posluje dobro.

No, v SDH Šarčevega mnenja ne delijo, saj se zavedajo zavez, ki jih je Slovenija dala EU. Poudarjajo namreč, da se je Slovenija v postopku presoje državne pomoči za Abanko leta 2014 zavezala Evropski komisiji, da bo do julija 2019 izvedla postopek prodaje tretje največje slovenske banke, danes že največje slovenske banke. Poudarili so še, da je slovenski parlament skladno s temi zavezami Abanko v strategiji o upravljanju kapitalskih naložb države opredelil kot portfeljsko naložbo, se pravi, da je banka naprodaj.

SDH za prodajo Abanke

Slovenski državni holding, ki so ga ustanovili, da prodaja državno premoženje, je glede prodaje Abanke jasen: »SDH je dolžan spoštovati zaveze Evropske komisije in izvajati sprejeto strategijo.« Ob tem dodajajo, da se rok glede dogovora o prodaji izteče ta mesec, ker gre, kot rečeno, za zavezo do EU.

SDH ob tem predlaga nadzornikom, da da soglasje k pogodbi o prodaji delnic Abanke izbranemu interesentu, pri čemer pa tudi nadzorni svet nima glavne besede, ampak Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Marjana Šarca, ki je skupščina SDH in tudi najvišji organ holdinga. Povedano na kratko, če želi Šarčeva vlada Abanko prodati, bo dala zeleno luč, če ne, pa nobene zaveze EU, ki jih izpostavlja SDH, ne bodo pomagale. Po principu: tujega nočemo, svojega ne damo.

NLB Ljubljanska banka
M24
NLB se je prodala dve leti po roku, ki nam ga je za prodajo določila EU, pri čemer so bila za to potrebna konstantna usklajevanja.

Zelena ali rdeča luč vlade

Vlada lahko namreč s skupščinskim sklepom odloči, ali bo banko prodala ali ne. Pred dvema letoma je vlada na tak način odločila, da ne bo prodala NLB, pri čemer se je prejšnja vlada pred EU zavezala, da se bo banka prodala, a se do roka prav zaradi odločitve Cerarjeve vlade to ni zgodilo. NLB je prodala šele Šarčeva vlada, ker so ocenili, da je vseeno boljše to kot pa posledice, ki bi doletele Slovenijo, če NLB še vedno ne bi prodala.

Dvom o postopkih

Šarčev tvit naj bi bil posledica vedno novih razkritij, da je država pod vlado Alenke Bratušek v sanacijo bank vložila več denarja, kot bi ga morala, kar naj bi bila posledica pritiskov Evropske komisije, ki naj bi želela Slovenijo uporabiti kot poskusnega zajčka za nova pravila o reševanju bank, kjer sodelujejo lastniki in upniki. Za to ni sicer še nobenega trdnega dokaza. So pa v EU poudarili, da Šarčevega tvita ne bodo komentirali, vendar se ve, kakšne so zaveze in roki za izpolnjevanje zavez.

Šarec se do zdaj ni konkretno izjasnil, ali bo vlada blokirala prodajo, prav tako se ni konkretno dotaknil postopkov prodaje. Povedal je le: »Konkretnih zadev ne morem komentirati. Je pa tako, da v tej državi vsi vrnejo žogico vladi. To ni nič novega.« Šarec je še pojasnil, da bo vlada počakala glede razvoja dogodkov okoli prodaje Abanke. Poznavalci sicer menijo, da bo država naredila vse, da vsaj ena banka ostane v državni lasti, zaradi interesov posameznih skupin, ki so tesno povezane s politiko. Ob tem pa ne bi bilo napak razmisliti o besedah Tomaža Štiha, ki je bil pred leti sekretar na finančnem ministrstvu in je glede državnega lastništva v bankah dejal: »Država bi imela dolgoročno bistveno višje donose, če bi namesto kontrolnega deleža v eni banki imela manjše deleže v desetih najboljših svetovnih bankah. Kaj nam bo prevzemna premija, če banka ne bo nikoli prevzeta?« se je spraševal ob načrtu prodaje NLB. No, isto se lahko vprašamo ob prodaji Abanke. Sklenimo s še eno mislijo Štiha, ki je glede državnih deležev v državnih bankah poudaril: »Vsaka švabska gospodinja ve, da se vseh jajc ne nosi v isti košari. Res pa je, da brez kontrolnega deleža ni političnega kadrovanja, centralno-planskih politik in drugih obvodov za pretakanje javnega denarja v zasebne žepe.«