Sporne svetovalne pogodbe

Šircelj nič več med osumljenimi v preiskavi poslov DUTB

A.S./STA
13. 6. 2019, 10.37
Deli članek:

Štiri leta po tem, ko so kriminalisti zaradi domnevno spornih svetovalnih pogodb potrkali na vrata DUTB, še ni jasno, ali in kdaj se bodo njeni nekdanji vodilni zagovarjali pred sodiščem. Trenutno po poročanju Siola potekajo naroki za zaslišanje strank v postopku in prič, med osumljenimi pa po njihovih navedbah ni več poslanca Andreja Širclja.

Mediaspeed
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so pri Širclju konec leta 2015 opravil hišno preiskavo.

Čeprav je specializirano državno tožilstvo že junija lani v zadevi vložilo zahtevo za preiskavo, o njej okrožno sodišče v Ljubljani še vedno ni odločilo, poroča portal Siol. Na tožilstvu so za portal pojasnili, da odločitve sodišča še niso prejeli.

Že lani so sicer potrdili, da so preiskavo zahtevali zoper pet fizičnih oseb in tri podjetja. Osumljenim fizičnim osebam očitajo ali kaznivo dejanje zlorabe položaja oziroma zaupanja ali pomoč pri tem kaznivem dejanju, s katerim naj bi pridobili premoženjsko korist trem tujim podjetjem, ki so leta 2013 z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) sklenila za skoraj tri milijone evrov svetovalnih pogodb.

Glavnino tega denarja, okrog 2,2 milijona evrov je prejela švedsko-danska družba Qvartz, katere partner in solastnik je bil tedanji glavni izvršni direktor DUTB Torbjörn Mansson. Po neuradnih informacijah je Mansson prvi na seznamu osumljencev v zahtevi za preiskavo, na katerem naj bi bila še nekdanji izvršni direktor DUTB Aleš Koršič, ki je bil na položaju med letoma 2013 in 2017, in še eden od nekdanjih izvršnih direktorjev DUTB Boštjan Gjerkeš.

Kdo so ostali osumljenci, ni znano, po informacijah Siola pa med njimi ni več poslanca SDS Andreja Širclja, ki je leta 2013 predsedoval upravnemu odboru DUTB. "O tem, kakšen je moj status, ne vem nič. Nikoli me nihče ni obvestil, da bi bil osumljenec. Ne spomnim, kdaj sem bil sploh nazadnje v stikih s kriminalisti. Trdim pa, da sem nedolžen in da z očitanimi zadevami nisem imel ničesar," je za portal pojasnil Šircelj.

Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so sicer pri Širclju konec leta 2015 opravil hišno preiskavo. Takrat so obiskali tudi DZ in sedež SDS, zaradi zasega elektronske korespondence na teh naslovih pa je Šircelj vložil ustavno pritožbo, s čimer je bil neuspešen.

Kriminalisti so Širclja osumili kaznivega dejanja pomoči pri zlorabi položaja. Skušali so dokazati, da je imel pomembno vlogo v liniji odgovornosti pri poslih, ki so časovno sovpadali z velikim pritiskom mednarodnim finančnih trgov na Slovenijo. Kot vodja slabe banke naj bi skupaj z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skoraj tri milijone evrov, kolikor so bile vredne sporne svetovalne pogodbe.