Da bi napolnili prazno mestno jedro, se je stara občinska oblast na čelu s tedanjim županom mestne občine Ptuj Miranom Senčarjem lotila prodaje občinskih stanovanj. Leta 2016 so prodali 15 stanovanj v mestnem jedru; osem na prvi, sedem na drugi dražbi. Del izkupička od prodaje vseh stanovanj se je stekel v občinski proračun, nekaj več kot polovica pa državnemu SDH. Celoten izkupiček stanovanj, prodanih v prvem paketu, je takrat znašal 317.340 evrov.

Septembra lani so nato ponudili še drugi paket devetih stanovanj v mestnem jedru. Cene ponujenih stanovanj so se gibale od 4000 do 116.855 evrov.

Kot so pojasnili na ptujski občini, primarni cilj prodaje ni bil zaslužek, temveč urejanje stanovanj in stavb ter da bi se v mestno jedro naselilo več prebivalcev.

Stanovanja urediti ali prodati?

 V prodajo občina praviloma ponuja zgolj prazna stanovanja v starem mestnem jedru, torej takšnih, v katerih so najemniki, načeloma ne prodajajo.

Kakšna bo nova politika ravnanja z občinskim premoženjem, smo povprašali županjo Mestne občine Ptuj Nuško Gajšek. Tudi sama meni, da je bila odločitev prejšnje oblasti za prodajo dotrajanih stanovanj dobra. Po eni strani so zagotovili, da jih bodo zasebniki obnovili, po drugi pa so se rešili stroškov vzdrževanja. A dodaja, da je na težave, ki jih imamo v mestnem jedru, treba pogledati večplastno. Razlogov, da je trenutno v mestnem jedru 24 praznih občinskih stanovanj, je namreč več. »Sredstev za obnovo praznih občinskih stanovanj v proračunu nimamo zagotovljenih. Treba je narediti strategijo in časovnico, kaj in kdaj se bo obnavljalo, kaj pa bomo prodali. Tega na občini ni. Tudi prodati ne bo lahko nekaterih stanovanj, saj so tudi stavbe dotrajane, ker gre za skupne dele, pa je potreben dogovor vseh etažnih lastnikov. Vemo tudi, da so zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije zelo striktne, včasih prestroge, da bi na tak način lahko polnili mestno jedro. K vsemu temu pa svoje prispeva še socialna slika naše regije,« nekatere razloge za trenutno stanje v mestnem središču povzema županja.

Bodo pa v prihodnjih mesecih na dražbi poskušali prodati stanovanja, za katera menijo, da bi bilo to smiselno.

Ob ogledu stanja ne le občinskih stavb, ampak tudi številnih v mestnem jedru je jasno, da gre za kompleksen in večplasten problem. Da bi se stanje izboljšalo, bodo najbrž pretekla leta, saj se potreben finančni vložek za sanacijo šteje v milijonih evrov.

Zakaj praznih stanovanj ne oddajo?

Kot poudarja Igor Vamberger iz Podjetja za stanovanjske storitve Ptuj, ki je upravnik občinskih stanovanj, je razlogov, da nekaterih stanovanj ne oddajo, več. Gre bodisi za dotrajana stanovanja, ki jih je treba še obnavljati, bodisi za prevelika stanovanja, ki jih je težko oddati. »Jasno pa je, da nižje najemnine ne moremo dati, kljub slabemu stanju nekaterih stanovanj, kot je ta zakonsko določena. Zato so prazna. Denarja za obnovo vsega enostavno ni. Vse, kar poberemo od najemnin, vložimo v vzdrževanje. Upravljamo s 609 občinskimi stanovanji, kar je zelo velik fond. Izračun je pokazal, da bi za sanacijo občinskih stanovanj in skupnih delov le v centru mesta trenutno potrebovali okrog 3,5 milijona evrov. Hitrost obnove je seveda v celoti odvisna od razpoložljivih finančnih sredstev,« pojasnjuje Vamberger.

Kot je še dodala Asja Stropnik z Mestne občine Ptuj, imajo kar nekaj težav tudi zaradi neplačnikov. Skrajni ukrep je deložacija, ki so jo v zadnjih letih morali izvesti kar nekajkrat. Na občini pravijo, da poskušajo zmeraj poiskati vse druge možnosti za dogovor, a včasih najemnik preprosto ne pokaže pripravljenosti.