Minister za zdravje Aleš Šabeder je v ponedeljek na koalicijskem vrhu na Brdu pri Kranju postregel z informacijo, da si lahko zdravstvo naslednje leto in tudi leta 2012 obeta od 200 do 300 milijonov evrov več sredstev. S tem denarjem se bodo temeljito spopadli z vse daljšimi čakalnimi vrstami. A glede na trenutne razmere kaže, da je veliko vprašanje, ali bo denar romal v prave roke. Poročali smo že o tem, da je vlada lani namenila 8,8 milijona evrov za enkratni program skrajševanja čakalnih vrst. V osnovi so na ministrstvu z izvedbo tega programa zadovoljni, saj se je opravilo okoli štiri tisoč posegov, ki jih sicer leta 2018 ne bi opravili. A v le nekaterih bolnišnicah so stvari potekale po pričakovanjih, v drugih pač ne. Tako so v bolnišnici Jesenice izkoristili le nekaj več kot 50 odstotkov sredstev, ki so bila na voljo, in na nekaterih področjih niso opravili niti enega dodatnega posega; prav tako v Splošni bolnišnici Novo mesto in Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Zanimalo nas je, zakaj.

"Če hočemo imeti krajše čakalne dobe, je treba izkoristiti vse možnosti, vendar ne pod krinko trajne privatizacije." - Marjan Šarec

Ne vedo, zakaj se je zataknilo

Glede na to, da je ministrstvo za zdravje pripravilo informacijo o izvedbi tega enkratnega programa in jo že tudi posredovalo v obravnavo vladi, smo pričakovali, da bodo vedeli, zakaj je ponekod denar ostal neizkoriščen. A smo se motili. Da bodo bolnišnice povprašali, kje se je zataknilo, so se odločili šele, ko so prejeli naša vprašanja. Da bodo pridobili potrebne odgovore, potrebujejo sedem dni, so nam zapisali v elektronskem sporočilu. No, na omenjene bolnišnice smo se obrnili tudi sami. V UKC Ljubljana so pojasnili, da za dejavnost otorinolaringologije (ORL) pogodbenega plana niso dosegli zaradi razlogov kadrovske narave, in opozorili, da ob vikendih in praznikih dejavnost ORL v UKC Ljubljana pokriva vsaj 80 odstotkov slovenskih regij za urgentno dejavnost, zaradi česar sprejmejo in obravnavajo urgentne paciente, kar dodatno zaseda kadrovske zmogljivosti. Na ortopedski kliniki so opravili manjše število dodatnih posegov zaradi poškodbe in dolgotrajne bolniške odsotnosti vodje oddelka in glavnega operaterja za hrbtenico.  

ukc sabeder sarec bobo
Bobo
Aleš Šabeder ima popolno podporo predsednika vlade.

V Splošni bolnišnici Jesenice so nam pojasnili, da vseh načrtovanih posegov niso izvedli iz dveh razlogov. Prvi je, da ponekod niso imeli dovolj kadrov. To razumemo. In drugi? Verjemite, če morete, v čakalnih vrstah preprosto ni bilo dovolj pacientov. Podoben odgovor smo dobili iz Novega mesta; tam so pojasnili, da bili v preteklih letih izredno učinkoviti in lani pri operacijah kil, žilnih operacijah arterij in ven ter operacijahžolčnih kamnov ni bilo treba opraviti dodatnih posegov. To je seveda pohvalno, a hkrati kaže na to, kako slabo je bila planirana razporeditev sredstev in kako slab vpogled v stanje v čakalnih vrstah ima ministrstvo za zdravje. In če pri dodatnih 8,8 milijona evrov sredstev število neizvedenih operacij še ni tako velik problem, lahko pri dodatnih 300 milijonih evrov davkoplačevalskega denarja nastane ogromna težava.

Ministrstvo na začetku

Nacionalni inštitut za javno zdravje je pretekli teden ugotovil, da je v uradnih podatkih o pacientih, ki čakajo na poseg, pregled ali preiskavo, za mesec april 20.000 ljudi premalo. Pravo število čakajočih se še ugotavlja. 

Razmeroma dobra novica je, da se na ministrstvu za zdravje zavedajo težave. Kot je v ponedeljek povedal minister za zdravje Šabeder, so na področju čakalnih vrst šele na začetku. S podatki, ki jih imajo trenutno, poskušajo ugotoviti dejansko stanje, identificirali pa so tudi posebej izstopajoča področja in število nedopustno čakajočih. Glavna prioriteta so, tako pravi Šabeder, tiste čakalne dobe, pri katerih se lahko zdravstveno stanje čakajočih bistveno poslabša. Glede na obseg najbolj akutnih čakalnih dob je treba identificirati vse resurse na trgu in sprejeti odločitev, kako se bodo vključevali v skrajševanje čakalnih dob, je poudaril minister. Po njegovih navedbah bo treba zagotoviti dodatno financiranje za izvajalce, pri čemer je govor o celotnih timih, torej zdravnikih in medicinskih sestrah, ki bodo delali za skrajševanje čakalnih vrst. Za to bo treba nekoliko dodelati tudi informacijsko podporo, je pojasnil. Pilotni projekt bodo začeli na področju ortopedije, kjer so čakalne vrste precej dolge in je velik tudi delež bolnikov, ki čakajo nedopustno dolgo.