Tožba

Hrvaška zaradi arbitraže na sodišče EU že na začetku julija

S.R./STA
12. 6. 2019, 10.05
Posodobljeno: 12. 6. 2019, 11.23
Deli članek:

Sodišče Evropske unije je za 8. julij razpisalo ustno obravnavo glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe, je razvidno s spletne strani sodišča. Obravnava bo potekala pred velikim senatom v hrvaškem jeziku.

Reuters
Fotografija je simbolična.

Generalni pravobranilec EU, pristojen za ta primer, je nekdanji estonski vrhovni sodnik Priit Pikamäe, je razvidno s spletne strani sodišča. Prav tako je razvidno, da bo obravnava potekala pred velikim senatom, ni pa še objavljena njegova sestava. Sodišče EU v velikem senatu, ki ga sestavlja 15 sodnikov, odloča, če to zahteva država članica ali institucija, ki je stranka v postopku, in v zadevah, ki so zelo zapletene in pomembne, še piše na spletnih straneh sodišča. 

Sodišče EU bo na ustni obravnavi presojalo hrvaške ugovore iz decembra lani, da to sodišče glede arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško ni pristojno razsojati, ker da so meje med državami stvar mednarodnega, ne pa evropskega prava. 

Slovenija je to že v februarskem odgovoru Sodišču EU zavrnila in vztrajala, da Hrvaška s tem, ko ne priznava arbitražne razsodbe o meji, konkretno krši evropska pravila in politike. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, ampak dejstvo, ki ga sodišče mora upoštevati. 

Stališče Slovenije je jasno

Tudi sedaj po razpisu ustne obravnave za 8. julij so z zunanjega ministrstva sporočili, da bo "Slovenija na razpravi argumentirano ponovila svoje stališče, da je končna razsodba arbitražnega sodišča o meji mednarodnopravno veljavna in zavezujoča". "Hrvaška z zavračanjem meje, kakor je določena z razsodbo, preprečuje Sloveniji izvajanje EU prava na določenih delih slovenskega ozemlja. Zato je Slovenija vložila tožbo proti Hrvaški na Sodišču EU," so zatrdili. 

Sodišče EU je sicer povzetek tožbe Slovenije, ki jo je julija lani proti Hrvaški vložila po 259. členu pogodbe o delovanju EU, objavilo novembra lani. Slovenija sodišču predlaga, naj ugotovi, da je Hrvaška kršila 2. in 4. člen pogodbe EU, ki govorita o spoštovanju vladavine prave in o lojalnem sodelovanju med članicami EU. Prav tako Slovenija Hrvaški očita kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. 

Kaj sledi?

Pričakovalo se je sicer, da bo generalni pravobranilec EU še pred razpisom ustne obravnave objavil mnenje o hrvaških ugovorih glede pristojnosti, a vsaj iz javno objavljene dokumentacije sodišča to ni razvidno. Tudi na slovenskem zunanjem ministrstvu so zatrdili, da tega mnenja nimajo.

Šele po odločitvi sodišča glede dopustnosti tožbe bo na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije, če se bo sodišče seveda razglasilo za pristojno. Lahko se sicer odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo. 

Če torej sodišče ne bo prisluhnilo hrvaškemu ugovoru, bo potem ponovno pozvalo Hrvaško, naj se izreče glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Temu so se v Zagrebu z ugovorom glede pristojnosti zaenkrat izognili. Potem naj bi imela Slovenija pravico do replike, Hrvaška pa nato še pravico do duplike. Roke za to bo sodišče še določilo, a običajno imajo stranke za to na voljo po dva meseca. 

Temu naj bi sledil še ustni del postopka, nato pa končno stališče pravobranilca in na koncu sodba. Kdaj naj bi se postopek zaključil, je težko napovedovati, a zagotovo to še ne bo letos.