Družinski zdravniki

Za 38 ur dela tedensko obljubljajo 100 tisočakov

L.T.
8. 6. 2019, 19.20
Posodobljeno: 8. 6. 2019, 19.27
Deli članek:

Poljsko podjetje rekrutira zdravnike za delo v Veliki Britaniji, tokrat pa je prvič v Sloveniji.

Bobo
Zdravniki v Sloveniji nezadovoljni in preobremenjeni. Priložnost so izkoristila podjetja, ki jim olajšajo odhod na tuje.

Podjetje Paragona zdravnike družinske medicine vabi na srečanje, na katerem jim predstavi možnosti dela in življenja v Veliki Britaniji.

»V Ljubljano prihajamo prvič, ker smo slišali, da med vašimi zdravniki obstaja zanimanje za to,« je soustanovitelj podjetja Martin Ratz povedal za komercialno televizijo. Za Veliko Britanijo iščejo predvsem specialiste družinske medicine, obljubljajo pa jim 37-urni delovnik in 90.000 britanskih funtov letnega plačila, kar znese približno 101.000 evro. V drugih primerih iščejo tudi zdravnike za javne zdravstvene sisteme Francije, Švedske, Norveške, Nemčije in številnih drugih držav.

Največ povpraševanja je prav po družinskih zdravnikih, kar Ratz pripisuje spremembi paradigme k primarni ravni zdravstva. »To je sicer moje osebno mnenje, ampak mislim, da gre za strategijo držav, ki poskušajo kadrovsko okrepiti primarno zdravstvo in razbremeniti sekundarno zdravstveno raven. Primarno zdravstvo namreč deluje kot nekakšen vratar in zdi se mi, da se vse bolj zavedajo, da je ceneje in bolj učinkovito, če se za pacienta kakovostno poskrbi že na primarni ravni, saj zdravljenje na sekundarni stane več. Mislim, da gre za premik paradigme, posledica tega pa je večje povpraševanje po zdravnikih splošne medicine.«

Več kot zaposlitvena agencija

Ratz poudarja, da niso samo zaposlitvena agencija, saj zdravnike na njihove naloge na tujem temeljito pripravijo. »Uporabljamo individualni pristop, številna orodja za oceno kandidatov, ki jih druge podobne organizacije ne, poleg tega, kar je naša posebnost, pa imamo v Varšavi na Poljskem kampus, kjer urimo zdravnike specialiste glede na njihovo specifično strokovno področje in glede na državo, kamor odhajajo. S tem dosežemo, da tekoče obvladajo strokovno terminologijo v jeziku nove države – naj gre za švedščino, francoščino, nemščino, angleščino in podobno. Imamo tudi nekaj, kar imenujemo trening poklicne adaptacije. Čeprav gre namreč za države, v katerih je primerljiva izobrazba, še vedno obstajajo razlike v prakticiranju medicine. Zdravnike izobrazimo o specifikah predpisovanja zdravil na recept, o izvajanju zdravstvenega zavarovanja, zdravstveni zakonodaji … Tretji del treninga pa imenujemo kulturna adaptacija. Nekdo, ki gre v Veliko Britanijo, se bo denimo učil o monarhiji, kraljici, nogometu … Torej o načinu življenja v državi in njenih ustanovah.«

Po treningu zdravnikom podjetje pomaga še pri iskanju stanovanja, šole za otroke in podobno.

Večina jih na tujem ostane

Pri splošnih zdravnikih se po oceni Ratza za migracijo odloči eden od 10 zdravnikov, ki v osnovi izrazijo zanimanje za zadevo. Po treh letih jih na tujem ostane kar 95 odstotkov, po 10 letih pa še vedno 80 odstotkov.

Odhajajo predvsem zaradi politike v zdravstvu

Ratz je razkril še, da vsakega zdravnika vprašajo po razlogih, zakaj zapušča matično državo. »Med zainteresiranimi redno preverjamo, kakšni so njihovi razlogi. Prvi, najpomembnejši in najpogostejši razlog, je, da imajo dovolj politike, ki vlada znotraj zdravstvenega sistema. Potem pa nekateri izpostavljajo, da jih zanima izkusiti nekaj novega, da želijo nekaj let preživeti v tujini, šele na tretjem mestu so finančni razlogi.«

Mladi zdravniki preobremenjeni

Plačna struktura zdravnikov kljub enotnemu plačnemu sistemu v javnem sektorju niti približno ni enotna. Podjetje Paragona tako verjetno išče predvsem med mladimi zdravniki, ki si v Sloveniji še niso ustvarili družine, v zdravstveni sistem pa vstopajo na dnu prehranjevalne verige.

Pred leti so mladi zdravniki objavili svoje plačne liste in tako prevprašali mit, da so zdravniki za malo dela dobro plačani. Po dolgotrajnem, včasih več kot 15 let dolgem šolanju so zdravniki specializanti uvrščeni med 36. in 43. plačni razred, v katerih osnovne plače znašajo med 1700 in 2290 evri bruto mesečno.

Najvišji plačni razred, v katerega je lahko razporejen zdravnik specialist po končani specializaciji, je 50. plačni razred, v katerega so večinoma razporejeni tisti s posebnimi pogoji dela, izhodiščni razred za zdravnika specialista pa je 41. plačni razred. Plače se torej gibljejo med 2100 in 3000 evri bruto.

»Sem specialist z 12 let delovne dobe, delam urgenco vsak torek med redno ambulanto in imam polno glavarino ter dobim 'jakih' 1590 evrov,« je tedaj razkrila ena od zdravnic specialistk. Zdravniški sindikat Fides se je kmalu zatem izpogajal za dodatne plačne razrede, vendar je vprašanje, ali bodo mladi zdravniki v njih kdaj imeli priložnost napredovati, saj zakon o uravnoteženju javnih financ napredovanja oziroma izplačevanje plač zanje še vedno zamrzuje.