Bolezen so v brežiškem zdravstvenem domu potrdili, v vrtcu, kjer so pozorni na morebitne bolezenske znake pri drugih otrocih, so o pojavu bolezni obvestili vse starše, je ravnateljica Mavrice Silvija Komočar danes povedala za STA.

Komočarjeva je dejala, da so starše obvestili, da naj bodo na pozorni na morebitne bolezenske znake, ker se je bolezen pojavila le pri enem otroku, pa je preplah odveč, je poudarila.

Kakšnih bolezenskih znakov pri drugih otrocih v vrtcu danes niso zaznali. Teh prav tako niso odkrili pri mlajšem bratcu zbolelega otroka, je dodala.

Pristavila je, da je sicer govorila z zdravnico brežiškega zdravstvenega doma Romano Laktić, ki ji je povedala, da so diagnozo pri obolelemu otroku potrdili z laboratorijskimi testi. Laktićeva ji je tudi pojasnila, da je potrebno na pojav bolezni in morebitne simptome opozoriti vse starše, še posebej pa tiste, ki otrok niso dali redno cepiti.

Ker je za oslovski kašelj najbolj značilno, da je po 14 dneh še močnejši kot na začetku, otrok pa ob kašljanju velikokrat tudi bruha, zdravnica staršem priporoča, da naj otroka ob vsakem sumu omenjene bolezni odpeljejo k osebnemu zdravniku, je še povedala Komočarjeva.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je oslovski kašelj bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke.

Oslovski kašelj se prenaša s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov. V začetku bolezni so simptomi podobni navadnemu prehladu - pojavi se izcedek iz nosu in oči, rahlo povišana telesna temperatura, občasno tudi blag kašelj. Nato se prične kašelj stopnjevati in pojavijo se značilni napadi kašlja, katerim sledi nenaden globok vdih, ki ga spremlja značilen zvok. Bolnik lahko pomodri, ker zaradi kašlja ne dobi dovolj kisika. Napadom, ki so najpogostejši ponoči, lahko sledita bruhanje in utrujenost.