Stres, nezdrava prehrana in premalo gibanja so vedno v ospredju, ko je govor o tem, kaj vodi v zdravstvene težave, sploh kardiovaskularne bolezni.
Zaradi njih po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre skoraj 18 milijonov ljudi na leto, kar je 31 odstotkov vseh smrti v svetovnem merilu. A zdaj v ospredje, morda celo pred stres in nezdrav slog življenja, »stopa« nekaj, čemur ne more ubežati nihče.
To je onesnažen zrak. Nekatere najuglednejše zdravstvene revije ga zadnje čase razglašajo celo za najbolj podcenjen dejavnik tveganja za zdravje človeka v zadnjih letih, ki da bi se mu moralo nameniti več pozornosti. Največ smrti zaradi onesnaženja sicer beležijo v Indiji, Kitajska ji sledi, nato pa še Pakistan. Kar pa se Evrope tiče, je največ smrti zaradi onesnaženja in njegovega vpliva na zdravje v Veliki Britaniji in Nemčiji.
Kako poraziti to nevarnost
Program Združenih narodov za okolje je glede problematike dejal, da tudi če ga ne vidimo, onesnaženje je, in to povsod, tako da je zmotno mišljenje, da mu, če ne živimo v večjih mestih, nismo podvrženi. »Statistično gledano je devet od desetih zemljanov izpostavljenih za zdravje škodljivi količini strupov v zraku,« so njihove zgovorne besede.
V enem od svojih nedavnih okoljskih poročil pravijo, da z vsakim vdihom v naše telo pridejo majhni trdi delci, ki »napadajo« pljuča, srce in možgane. »Ne moremo prenehati dihati, lahko pa kaj storimo, da bi bil zrak, ki ga vdihavamo, boljši. Tega sovražnika moramo bolje spoznati, da ga bomo lažje porazili,« so dejali.
Preplet dejavnikov
V zvezi s stališčem, da je glavni krivec za nastanek kardiovaskularnih bolezni in raka predvsem onesnažen zrak, je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) dejal, da se lahko glede življenjskega sloga (gibanja, prehrane, razvad) odloči vsak sam, »določeni stopnji onesnaženosti zraka pa smo izpostavljeni vsi, celotna populacija nekega območja, države ali širše. Zato je vpliv onesnaženosti zraka na zdravje populacije zelo velik in iz javnozdravstvene perspektive zelo pomemben.« Dodali so, da je sicer zdravstveno stanje posameznika posledica prepleta različnih dejavnikov, dednosti, starosti in spola, splošnih socialno-ekonomskih, kulturnih in okoljskih pogojev ter življenjskega sloga.
»Posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku so resne, in ker je znano, da med trajanjem izpostavljenosti in/oziroma stopnjo onesnaženosti zraka ter resnostjo zdravstvenih posledic obstaja linearna povezanost, je pomemben vsak prispevek k zmanjšanju onesnaženosti,« so še izpostavili na inštitutu.
Dokazano rakotvorno
Na NIJZ so tudi povedali, da je Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC, International Agency for Research on Cancer) onesnažen zrak uvrstila v skupino 1 – med dokazano rakotvorne snovi, in sicer tako onesnaženost zunanjega zraka na splošno kot specifično delce PM. »Epidemiološke študije kažejo, da je onesnažen zrak povezan tudi z rakom sečnega mehurja, prav tako se nakazuje možna povezanost z nekaterimi drugimi raki, vendar so pri teh potrebne še nadaljnje raziskave.«
Povedali so, da sicer še ni popolnoma razjasnjeno, kako onesnaženost zraka povzroča povečanje umrljivosti za rakom, »predlagana sta dva mehanizma: prvi vključuje poškodbe DNK zaradi oksidativnega stresa kot odgovor na prisotnost delcev. Posledice tega so celična proliferacija in genetske poškodbe, kar je povezano s povečanim tveganjem za raka pri človeku. Drugi mehanizem pa vključuje vnetje ter tvorjenje specifičnih mediatorjev vnetja. Vnetje, povzročeno z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku, ima lahko za posledico rakotvornost. Tudi pri nastanku kardiovaskularnih in drugih bolezni imajo pomembno vlogo kronično sistemsko vnetje, oksidativni stres in poškodbe DNK v celicah,« se glasi obrazložitev inštituta.
