Od prvega opozorila predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, da se mora Horvath odreči ali poslanskemu sedežu ali drugim položajem, ki jih zaseda oziroma jih je zasedal, se poslanec madžarske narodne skupnosti v Sloveniji na pozive požvižga. Pravni strokovnjaki pa so ugotovili, da povsem upravičeno.

Pravniki o Horvathu

Zagata s Horvathovim poslanskim sedežem se vleče že dlje časa, zato je predsednik parlamenta Dejan Židan sklical pravne strokovnjake, da preverijo, kako je napisana zakonodaja, in se tako razjasni, ali bi se moral Horvath posloviti od poslanskega sedeža ali ne. Odzvalo se je pet pravnih strokovnjakov. Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič, nekdanji ustavni sodnik Franc Grad, profesor upravnega prava Mirko Pečarič ter prvi pravosodni minister v samostojni Sloveniji in profesor prava Rajko Pirnat. Ti so, kot rečeno, na Židanovo pobudo pregledali zakonodajo in sklenili, da je Horvathov položaj čist, vsaj zakonsko. V državnem zboru naj bi na pobudo nekaterih strank in poslancev glasovali o odvzemu Horvathovega mandata.

Opozorila poslancem

Janez Čebulj poslance svari, naj ne bodo prehitri s postopki. »V konkretnem primeru se bo moral državni zbor sam odločiti, kako bo ravnal. Mi smo samo povedali svoje mnenje o tem, ali obstaja zakonska podlaga za odstavitev ali ne. Strinjali smo se, da državni zbor v tem trenutku nima zadostne podlage v kateremkoli zakonu, da bi tak postopek začel in hkrati ne bi obstajala bojazen, da bi ustavno sodišče takšno odločitev izpodbijalo.«

Pravni strokovnjaki se strinjajo, da parlament poslancu madžarske skupnosti pri nas Ferencu Horvathu ne more odvzeti mandata, ker za to ni pravne podlage. 

Pravniki so namreč ugotovili, da položaj predsednika Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki ga zaseda Horvath, ni zakonsko določen kot denimo gospodarska družba, javni zavod ali javnopravna oseba. Pravzaprav te funkcije ni mogoče enačiti z nobeno drugo institucijo.

Zadeva pa postane še zanimivejša od dejstvu, da aktualna zakonodaja takega specifičnega primera niti ne ureja, je pojasnil Čebulj, ki je poslance ob tem opozoril na odločbo ustavnega sodišča, v kateri ustavni sodniki opozarjajo, da je prenehanje mandata s strani parlamenta tako resen poseg v pasivno volilno pravico, da mora biti za to izrecna podlaga v zakonu. V Horvathovem primeru take zakonske podlage ni.

Pravniki so jasno podali tudi mnenje o očitkih KPK. Horvath je bil do aprila direktor podjetja Minta, kar je po mnenju KPK nezdružljivo s poslansko funkcijo. To je sicer res, vendar so pravni strokovnjaki ocenili, da bi bil odvzem mandata iz tega razloga sporen, saj Horvath ni več direktor. »Izdati sklep o ugotovitvi o prenehanju mandata iz razloga, ki ga ni več, bi lahko bilo z ustavnega vidika precej sporno,« je v parlamentu poudaril Čebulj.

Parlamentarci so že kršili ustavo

Pod črto, pravniki so prepričani, da državni zbor nima pravne podlage, da Horvathu odvzame mandat, a državni zbor se vseeno še lahko odloči drugače, vendar s tem tvega, da prekrši zakone in Horvath na podlagi odločbe ustavnega sodišča mandat dobi nazaj.

V pripravi so zakoni, ki naj bi vse nejasnosti glede poslanske funkcije odpravili. 

Se pa v tem trenutku pripravlja in popravlja zakonodaja, ki naj bi vse takšne nejasnosti odpravila in se bo tako točno vedelo, kaj se sme in kaj ne, če človek sedi v parlamentu. »Ta konkretni primer je pokazal, da so te stvari slabo urejene,« je po pogovoru s pravniki poudaril Židan, ki je povedal še, da bodo mnenje strokovnjakov upoštevali pri spremembi zakonodaje o poslancih. »Prav je, da smo že pred časom začeli s spremembo zakona o poslancih,« je sklenil Židan. 

Nekaj podobnega so poslanci namreč že izvedli v prejšnjem sklicu državnega zbora, ko so glasovali o sklepu, da poslanski mandat odvzamejo Janezu Janši. Ustavno sodišče pa je presodilo, da so poslanci, ki so glasovali za odvzem mandata, »nedopustno posegli v Janševo pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata in s tem kršili 43. člen ustave«. Janša se je nato vrnil med poslance.