Slovensko vegansko društvo in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice predlagata uvedbo možnosti veganskega obroka v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. 

Ob tem poudarijo, da je veganstvo Svet Evrope, vodilna organizacija za spoštovanje človekovih pravic v Evropi, potrdil kot pomembno, resno in koherentno prepričanje, pa tudi »stališče svetovne znanosti je enotno, da je veganska prehrana primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih«. Navedejo še vrsto drugih razlogov, s katerimi podkrepijo svojo pobudo in ki naj bi govorili v prid veganskemu prehranjevanju, ob čemer se sklicujejo na študije in strokovne oziroma znanstvene raziskave.

Zaveza države

»Pravica do veganskega prepričanja je priznana na ravni Sveta Evrope in na ravni Evropske unije, pravica do svobode vesti pa je temeljna človekova pravica,« izpostavijo in nadalje pojasnijo, da je ta določena na mednarodni ravni v več deklaracijah, paktih in konvencijah, katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija, »torej je zavezana zagotoviti uresničevanje teh pravic vsem prebivalcem na svojem ozemlju ter sprejeti takšne zakone in ukrepe, ki so nujni, da postanejo pravice učinkovite. Tako obstaja pozitivna dolžnost Slovenije, da zagotovi vsem v Sloveniji svobodo vesti in sprejema takšne zakone, ki so nujni za dosego tega.« 

Kot primer dobre prakse navajajo Portugalsko, kjer so v letu 2017 sprejeli zakon, ki predpisuje obveznost, da se v vseh javnih jedilnicah nudi veganska možnost prehrane. Tako je mogoče v vseh šolah, na univerzah, v bolnišnicah, zaporih in drugih javnih zavodih dobiti hrano brez vsebnosti živalskih produktov. Zakon je bil sprejet po tem, ko je na Portugalskem krožila peticija, ki je dosegla več kot 15.000 podpisov in jo je posledično obravnaval parlament v letu 2016.

Koliko je podpore

Svoj predlog so minuli četrtek objavili na spletni strani predlagam.vladi.si, ki omogoča izmenjavo stališč, pogledov in mnenj o javnih temah. Državljani lahko za pobude tam glasujejo, in če je podpore dovolj, o predlogih razpravlja vlada, kar lahko pripelje do implementacije v zakone in pravilnike. Za zdaj je veganstvu v šolah in vrtcih »da« reklo malo manj kot 400 ljudi, sedem jih je proti temu.

Dejstvo je, o tem smo ne prav dolgo nazaj že poročali, da se trend števila otrok z različni dietami, ki niso medicinsko utemeljene, povečuje, zato so slovenski zdravniki pred časom pripravili okrožnico, ki vsebuje priporočila za izvajanje zdravstveno pogojenih diet, in jo naslovili na ministrstvo za zdravje. V njej so poudarili, da »vzgojno-izobraževalni zavodi niso dolžni zagotavljati medicinsko neutemeljenih diet, kot so diete na podlagi priporočil alternativnih zdravilcev (bioresonanca, homeopatija in tako naprej), določanja specifičnih IgG, verskih in drugih osebnih prepričanj staršev (vegetarijanska, veganska dieta) ter na primer dieta brez konzervansov in podobno«, so dejali. Sploh starši, ki prakticirajo brezmesno prehrano, so bili nad tem šokirani. Dejali so, da celo Svetovna zdravstvena organizacije (WHO) govori v prid prehranjevanju brez mesa, a je v resnici tako, da WHO niti ne priporoča niti ne odsvetuje mesa v prehrani.

Slovenske stroke ne poslušajo

V pobudi sta društvi tudi napisali, da mnenja slovenskih strokovnjakov spadajo na dno hierarhije dokazov. »Odsvetovanje veganske prehrane slovenskih strokovnjakov se mora šteti kot mnenje strokovnjakov, in zato spada na dno hierarhije dokazov, saj so mnenja posameznikov lahko podvržena osebnim ali skupinskim pristranskostim ali predsodkom (v tem primeru gre lahko za pogost predsodek do ljudi z drugačnimi vrednotami). Primernost veganskega prehranjevanja pa je utemeljena z najvišjim dokazom, ki je sistematični pregled znanstvene literature,« izjavita Slovensko vegansko društvo in Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice.

Kako je zdaj

Če se osredotočimo samo na vrtce, je takih, ki bi ponujali vegetarijansko prehrano, pri nas izredno malo, veganskih opcij pa po naših informacijah sploh ni. Sicer so pri oblikovanju menijev vrtci popolnoma samostojni, vendar morajo pri organizaciji prehrane upoštevati že prej omenjene smernice, ki so bile sprejete na Strokovnem svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje.

V Ljubljani je do zdaj samo en javni vrtec, v katerem imajo v štirih oddelkih tudi lakto-ovo-vegetarijansko prehrano. Med zasebnimi ustanovami pa pri nas izstopajo vrtci Montessori, kjer so tudi vegetarijanski jedilniki. Pa poglejmo, kako je videti jedilnik otroka za en dan v tednu z lakto-ovo-vegetarijansko prehrano v javnem vrtcu. Za zajtrk malčki jedo mlečni zdrob in jabolčne krhlje, sledi sadna malica, nato pa kosilo, ki je zelenjavna juha z rezanci, sojin zrezek, pečen krompir in radič z rukolo. Malica so češnje in grisini.

Meso ja, a ne toliko

Ministrstvo za zdravje smo povprašali o tem, kakšno stališče zavzemajo do te pobude. Sporočili so nam, da glede na mnenje Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo (RSK) vegetarijanska, še zlasti pa veganska prehrana za otroke in mladostnike nista primerni, »saj način prehranjevanja, ki delno ali povsem izključuje živila živalskega izvora, v praksi pogosto predstavlja dejavnik tveganja za otrokovo zdravje in je pogojen s prej omenjenimi možnostmi zavodov za pravilno izvajanje in znanjem na tem področju«. Dodali so, da zato RSK za pediatrijo svetuje, da se v javnih vrtcih in šolah pripravlja zdrava, mešana prehrana.

»Se pa v skladu z načeli zdravega prehranjevanja svetuje omejeno uživanje mesa, še zlasti mesnih izdelkov, ki jih v povprečju zaužijemo bistveno preveč. Zato naj bi bil enkrat tedensko v šoli in vrtcu tudi brezmesni dan. Dvojni pozitivni učinek za zdravje pa bi lahko dosegli že, če bi odsvetovane mesne izdelke v jedilnikih zamenjali z ribami; zmanjšali bi količino nasičenih maščob in povečali količino koristnih maščobnih kislin omega 3, ki nam jih v prehrani primanjkuje in so pomembne v preventivi srčno-žilnih obolenj,« so pojasnili.