Podjetje DHL je namreč na Kitajskem lansiralo prvo popolnoma avtomatizirano in inteligentno storitev mestne dostave z droni. Rešitev po njihovem prepričanju vključuje »popolnoma avtonomno nakladanje in odlaganje, ki povečuje tako funkcionalno kot stroškovno učinkovitost, odlikuje pa jo tudi manjša poraba energije«. Podjetje načrtuje razvoj takih rešitev in nadgradnje. Fino, bi marsikdo pomislil. Kdaj bo tudi pri nas namesto poštarjev na vrata trkalo oziroma zvonilo robotizirano brezpilotno letalo?

Zakonodaja EU in Slovenije

Ne tako kmalu. Direktor inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov Janez Kotar je jasen: pri nas so birokratske ovire, ki trenutno tako dostavo paketov onemogočajo. Ne samo slovenska, tudi evropska zakonodaja trenutno ne dopušča takih prodajnih prijemov. Razlog pa je gola varnost. Naša in tudi evropska zakonodaja denimo ne dopuščata, da bi operater nadziral roj dronov, kot se reče, če ima en sam upravljavec pod nadzorom več brezpilotnih letal. Prav tako je pri nas prepovedano leteti z droni nad gručami ljudi ali naseljenimi območji. Upravljavec brezpilotnega letala mora imeti dron vedno v vidnem polju, pojasni Kotar.

Na Kitajskem je drugače, tam si lahko privoščijo vse, kar oblast, ki je enopartijska, želi. Tudi morebitnih rizikov se zavedajo, a jih vzamejo v zakup. Tako pač Kitajska deluje – ko se odločijo za kak projekt, ga speljejo ne glede na vse. Spomnimo se samo potopitve naselij, v katerih je živelo milijone ljudi, ko so želeli zgraditi največjo hidroelektrarno na svetu. Takih zgodb je na Kitajskem mnogo, ker pač drugače gledajo na stvari kot Evropa, ki je tudi pri dronih zelo rigorozna. Točno se ve, kaj je dovoljeno in kaj ne.

Varnost na prvem mestu

Kotar ob tem pojasni, da je evropska zakonodaja previdna tudi, ker gre pri brezpilotnih letalih za dokaj novo in hitro razvijajočo se tehnologijo. Vse, kar je povezano z droni, se trenutno prevaja v jezik iz letalskega prometa, da so zadeve relativno varne. Če bi dopustili nekakšno brezvladje glede dronov, bi lahko prišlo do nesreč, saj, kot rečeno, gre za nove tehnologije, ki se hitro razvijajo, in je tudi varnost še vedno do neke mere vprašljiva. Kotar razloži, da je Kitajska glede pravil brezpilotnih letal svoj svet in si lahko privoščijo tudi dostavo paketov z brezpilotnimi letali, pri nas pa je zaradi varnostnih tveganj zakonodaja napisana tako, da mora biti vse varno. »Če bi enega ubil dron, bi bila to novica za ves svet,« poudari Kotar.  

No, Kitajci so prepričani, da je njihov sistem kljub vsem zadržkom prava stvar. Wu Dongming, direktor DHL Express Kitajska, je povedal: »To je vznemirljiv čas za logistični sektor. Zlasti južna Kitajska in široko zalivsko območje se soočata z rastjo gospodarstva in čezmejne trgovine, saj to območje postaja dom vse večjega števila MSP in novoustanovljenih podjetij. To vpliva na ogromen obseg logističnih potreb, kar ustvarja nove priložnosti za implementacijo inovativnih rešitev, s tem pa tudi večanje rasti z boljšo učinkovitostjo, trajnostjo in nižjimi stroški.« Rešitev dostave paketov z droni skrajša čas dostave v eno smer s 40 minut na le osem minut in lahko prihrani stroške do 80 odstotkov na dostavo, saj jo odlikujeta manjša poraba energije in manjši ogljični odtis v primerjavi s cestnim prevozom.

Marketinški prijem

No, tudi glede ekologije gre pri tem kitajskem projektu po Kotarjevem mnenju za marketinški prijem. Prepričan je namreč, da dostava paketov z droni ni ekološko napredna, saj je energetska poraba kljub vsemu prevelika. A poteza je prav z vidika marketinga dobra. Vsak namreč zastriže z ušesi, če sliši, da se mu bo na dvorišče spustilo brezpilotno letalo in mu prineslo denimo želene kavbojke, kot pa če bi paket dostavilo samovozeče električno tovorno vozilo, pa še to ponoči.

Zagotovo je tudi dostava paketov z brezpilotnimi plovili ena izmed stvari, ki jih bomo videvali v prihodnosti, pri čemer je jasno, da EU ne bo dovolila, da bi nad nami letali nekaj kilogramov težki brezpilotniki z nekaj kilogrami tovora, pri čemer bi en upravljavec upravljal denimo deset dronov, če ne bi bilo stoodstotno varno. Vsaj na papirju, vemo namreč, da ni nobena stvar stoodstotna, niti ladje, letala, avtomobili. Poleg človeških so tudi tehnične napake, ki privedejo do nesreč, in ja, neumno bi bilo brati, da je Janeza iz Župeče vasi ubil dron, ki je prinesel kremo za njegovo ženo.