Močni, a običajno kratkotrajni vetrovi se pri nas pojavljajo predvsem ob nevihtah in neurjih. Najvišje hitrosti dosega burja v sunkih, ki pa na srečo gozdov zelo ne prizadene. Kljub temu v Sloveniji na posameznih območjih dovolj piha, da bi moč vetra lahko izkoristili za izgradnjo vetrnih elektrarn in proizvodnjo električne energije. Vetrna energija je namreč med čistejšimi obnovljivimi viri. O razmerah pri nas in o tem, kako se zaščititi pred vetrom ali vetrovna območja izkoristiti, smo spraševali naše strokovnjake.

Se nam samo zdi ali je res, da v zadnjih letih veter povzroča več težav? »V Sloveniji je res več škode, ki jo povzroča veter, vendar za zdaj to težko razložimo samo s spremembami v podnebju. Meritve vetra niso preproste in so se v času tudi precej spreminjale. Zaradi sorazmerno kratkih časovnih nizov in veliko dejavnikov, ki vplivajo na meritve hitrosti vetra, nimamo dobrih ocen o spreminjanju v daljšem, večdesetletnem časovnem obdobju. Zato bi za Slovenijo težko potrdili to tezo. V nekaterih predelih Evrope, zlasti ravninskih in obalnih, pa dejansko že opažajo višje, ekstremne hitrosti vetra,« je razložila klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete v Ljubljani.

Vetrolom, kot ga še ni bilo

Občasno močni vetrovi povzročijo precejšnjo škodo v gozdovih. »Vetrolom decembra 2017 je bil posledica močnega vetra in razmočenih tal zaradi obilnih padavin med 11. in 13. decembrom 2017. Veter je močneje prizadel gozd na približno eni petini gozdnih površin  in poškodoval za 2,2 milijona kubičnih metrov drevja. Takega obsega poškodb v slovenskih gozdovih zaradi vetra do zdaj ni bilo! Največji doslej zabeleženi vetrolom pa je leta 2008 podrl okoli 500.000 kubičnih metrov lesne mase na območju Črnivca in v severnem delu Ljubljanske kotline.« Seveda pa močan veter občasno povzroča še številne druge neprijetnosti. »Odkriva strehe, dviga ali odnaša celotne strešne konstrukcije, podira dimnike, slabo zgrajene objekte, reklamne panoje in prometne znake, prevrača komunalne zabojnike, trga električno napeljavo, povzroča visoke valove, snežne zamete, ovira ali celo onemogoča promet, odnaša zemljo in povzroča škodo na kmetijskih površinah.«

Slovenija ni vetrovna dežela, razen ob neurjih

A kljub temu Slovenija ne velja za vetrovno deželo. »Tako je zaradi našega razgibanega reliefa, še posebej pa Alp. Slovenija leži v njihovem zavetrju. Močni vetrovi se tako pojavljajo predvsem ob nevihtah in neurjih. Pred prehodom hladnih front lahko na in ob morju zapiha močnejši jugo, v severovzhodnem delu Slovenije pa močan jugozahodni veter, ki lahko v sunkih preseže sto kilometrov na uro. V hladni polovici leta so pogosti močnejši vetrovi severnih in vzhodnih smeri, ki pihajo tudi več dni. Najbolj znana primera takšnih krajevno pomembnih vetrov sta karavanški fen, ki je najmočnejši ob severnem robu Ljubljanske kotline in ponekod v Posočju, ter seveda burja na Primorskem.«

veter kajfez - foto Boris Bogataj
Boris Bogataj
Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani: »V Sloveniji je res več škode, ki jo povzroča veter.«

Naši vetrovi

Za vetrove ob nevihtah je pri nas značilno, da so prostorsko omejeni in dosegajo hitrosti do 40 metrov na sekundo in več. »Izjemoma se iz nevihtnega oblaka lahko razvije trombasti zračni vrtinec, torej majhen tornado. Leta 2006 se je v enem od takšnih neurij junija nad Jelovico razvil veter in v manj kot 20 minutah na površini 106 hektarjev podrl kar 85.000 kubičnih metrov dreves, večinoma smreke.« Burja v sunkih pri nas dosega najvišje hitrosti, pod reliefnimi skoki in v Vipavski dolini v sunkih tudi več kot 50 m/s oziroma 180 km/h. Vendar ne povzroča veliko poškodb v gozdovih, saj so ti nanjo prilagojeni.  Burji podoben karavanški fen pa se ne pojavlja vsako leto. »Nastane ob spuščanju zraka v Ljubljansko kotlino, občasno pa se pojavi tudi v dolini Save Bohinjke, pod Kamniško-Savinjskimi Alpami, Pohorjem in tudi drugod po državi.«

Toplejše ozračje – več vetra? 

Bo v prihodnje še več močnejših neviht, ki jih pogosto spremljajo lokalno omejeni močnejši vetrovi? Mag. Tanja Cegnar, klimatologinja in meteorologinja z Agencije Republike Slovenije za okolje: »V toplejšem ozračju je več energije, kar lahko prispeva k intenzivnejšemu vremenskemu dogajanju. Za nekatere nevarne vremenske dogodke po svetu so tudi že znanstveno dokazali, da so bili izrazitejši, ker je ozračje toplejše in toplejši zrak lahko sprejme več vodne pare, ponekod k večji škodi prispeva tudi postopen dvig morske gladine. Podnebne projekcije so najzanesljivejše glede temperature v prihodnjih desetletjih, vse do konca stoletja, večja negotovost je glede količine padavin. Neposredno iz podnebnih projekcij ne moremo sklepati o bodoči jakosti sunkov ob nevihtah, ki pri nas povzročijo največ škode. Je pa verjetno, da bo v prihodnje več padavin padlo v obliki nalivov, iz česar posredno lahko sklepamo tudi na pogostejše in intenzivnejše nevihte.«

Moč vetra bi lahko izkoristili za vetrne elektrarne

Izredni prof. dr. Marko Čepin s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, in predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije je povzel, da Slovenija res ni znana kot vetrovna država, vendar bi vetrnice lahko postavili tam, kjer dovolj piha. »Vremenski podatki kažejo, da pri nas v povprečju manj piha kot v nekaterih državah, ki so znane kot bolj vetrovne. Vendar so pri nas območja, kjer dovolj piha in kjer je vpliv na okolje primeren ter bi vetrnice lahko postavili. Navedeno dokazujeta dve večji vetrnici, Dolenja vas (2,3 MW) in Razdrto (0,9 MW), ki uspešno obratujeta že nekaj let. Moč vetra bi torej pri nas lahko bolje izkoristili in se odlepili od dna evropske lestvice, kjer je Slovenija skupaj z nekaterimi manjšimi državami, v katerih je bruto nacionalni dohodek manjši od povprečja v Evropski uniji. Več električne energije z izkoriščanjem vetra bi lahko pridobili na območjih na Krasu, kot so Senožeška brda, Volovja reber, Tabor, Slavnik, Golič in Kokoš, prav tako blizu Banjščice, okoli Ribnice (Velika gora), na področju Krvavca, Velike Planine in Črnivca, celo do Trojan, v okolici Dravograda, okoli Rogle in Mislinje, če gremo po Sloveniji od zahoda proti vzhodu. Hkrati je možnih še nekaj manjših lokacij, kot so Vetrnik, Plešivec in Zabovci v vzhodnem delu Slovenije proti Hrvaški. Večja količina električne energije, pridobljena iz obnovljivih virov, prinaša okoljsko korist v obliki čistejšega zraka. Vetrna in vodna energija sta namreč med čistejšimi obnovljivimi viri. Vetrne elektrarne nimajo negativnih vplivov na okolje na okoli dveh tretjinah površine Slovenije. Korist bi prinesle v povečanju deleža električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov. Če bi elise za vetrnice naročali v slovenskem podjetju, bi to pomenilo prispevek h gospodarski rasti regije. Bistvenih negativnih posledic vetrnih elektrarn, ki so postavljene v skladu z zakoni, prostorskimi akti in potrebnimi dovoljenji, ni. Vendar se vedno najdejo posamezniki, ki trdijo drugače, in če so v javnosti glasni, jim ljudje začnejo verjeti, čeprav za svoje trditve nimajo trdnih argumentov. Vetrne elektrarne trenutno ne prispevajo h povečevanju količine nevarnih ali posebnih odpadkov. Elise vetrnic so iz materialov, ki neposredno ne škodujejo okolju, vendar so lahko precej velike in zato bomo tudi pri njihovem odlaganju potrebovali odločitve, kakšno odlaganje je boljše. Če povzamemo vplive vetrnih elektrarn na okolje in ljudi, gotovo prevlada dejstvo, da bi bilo v Sloveniji pametno zgraditi več vetrnih elektrarn.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Zarja št. 23, 4. 6. 2019
Zarja št. 23, 4. 6. 2019
Zarja št. 23, 4. 6. 2019