Bolezen, ki je nevarna tudi za človeka, se je že razširila pri sosedih, bržkone pa bo kmalu našla tudi pot v naše gozdove. Bolezni je podvržen predvsem gorski javor, a napade vse vrste javorjev ter tudi breze in lipe. 

Sajasto odmiranje skorje, ki ga povzroča gliva Cryptostroma corticale, sicer izvira iz Severne Amerike, a so bolezen po navedbah slovenske službe za varstvo gozdov že zabeležili pri naših sosedih v Avstriji (2005) in Italiji (2013). Potrdili so jo tudi v večini držav zahodne in osrednje Evrope, vključno z Združenim kraljestvom, Francijo, Švico, Češko, Nemčijo in Nizozemsko. Pojavlja se tudi v Bolgariji, medtem ko je pri nas po navedbah dr. Nikice Ogrisa z Oddelka za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije še nismo zabeležili. »Bil je en sum v letu 2018, vendar ga nismo uspeli potrditi,« nam je povedal Ogris, ki pa je glede na dejstvo, da se bolezen pojavlja v Italiji in Avstriji, ocenil, da je »verjetnost pojava te bolezni v Sloveniji zelo velika.« 

Ker je lahko ta mikrogliva nevarna tudi za človeka, zlasti ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, strokovnjaki opozarjajo, da se je treba obolelim drevesom izogibati. Medtem ko obolelo drevo razmeroma hitro odmira, se namreč trosi te glive širijo po okolici in lahko pri ljudeh povzročijo tudi alergijske reakcije, zato denimo oblasti v Nemčiji vse napore usmerjajo v sprotno podiranje okuženih dreves. V zadnjem letu so morali tako posekati na desettisoče dreves javorja in celo začasno zapreti eno od osnovnih šol.

Uničujoča gliva, ki »udari« po suši in vročini 

Kot pojasnjuje Ogris, se sajasto odmiranje skorje pojavi po »sušnem in vročinskem stresu, drevo pa lahko hira več let, a se na koncu običajno vedno posuši in propade.« In ravno lansko izredno toplo in sušno poletje, ki je močno »oslabilo« drevesa, naj bi bilo glavni razlog, da se je gliva v zadnjem obdobju pri severnih sosedih in v Nemčiji tako razširila. Pri nemškem raziskovalnem inštitutu Julius Kühn-Institut pojasnjujejo, da gre pravzaprav za parazita, ki pri zdravih drevesih običajno ne povzroča simptomov, čemur pritrjuje tudi Ogris. »V zadnjem času se na podlagi opazovanj domneva, da je gliva endofit (op. a. rastlinski zajedavec), ki pa v določenih razmerah začne delovati patogeno, torej gre za fakultativnega parazita.« Tako je gliva »v normalnih razmerah neškodljiva, v sušnem in vročinskem stresu pa povzroča obolenje javorov. Zato predvidevamo, da bo v prihodnje zaradi podnebnih sprememb bolezen pogostejša,« so zapisali na spletišču službe za varstvo gozdov.

sajasto odmiranje skorje 3
UK Forestry Commission
Gliva se širi iz lesa v smeri skorje.

Kot bi iz debla pronicale saje 

Gliva v gostitelja vstopi skozi rano ali odmrle oziroma odlomljene veje ter povzroči odmiranje posameznih vej in vejic v zgornjem delu krošnje, zato jo je v začetni fazi težko opaziti. Gliva se sicer širi iz lesa v smeri skorje. Sicer pa potek bolezni, ko je gliva v posameznem drevesu že v polnem razmahu, zveni precej zlovešče, saj se na obolelih drevesih pod skorjo, ki se začne luščiti v obliki pravokotnikov in dolgih pasov, nenadoma pojavijo črni madeži, kot bi iz debla pronicale saje, a gre za rjavo-črne trose, ki jih nato raznaša veter. Sam les postane zelo krhek in v zgolj nekaj tednih odmre, zaradi česar se začnejo lomiti veje ali pa se podre kar celotno drevo. So pa trosi, če jih vdihnemo, nevarni za človeka, saj povzročijo vnetje pljučnih mešičkov. Posledično se pojavijo suh kašelj, povišana telesna temperatura, težave z dihanjem in tresavica. Simptomi se pojavijo šest do osem ur po stiku s trosi in lahko trajajo več ur, v nekaterih primerih celo tednov. Kot je poudaril Ogris, morajo biti ljudje »pri rokovanju s to boleznijo zelo previdni,« pri čemer se pri sečnji obolelih dreves svetuje najmanj nošnja mask. Nemški gozdarji morajo pri podiranju dreves, ki jih je napadla ta gliva, denimo uporabljati zaščitna oblačila. »Vsekakor, če bi kdorkoli opazil tipične simptome te bolezni na javorjih, naj o sumu na najdbo čim prej obvesti Laboratorij za varstvo gozdov na Gozdarskem inštitutu Slovenije,« je dodal Ogris. 

Nevarne glive v slovenskih gozdovih 

Ogris sicer opozarja, da je v slovenskih gozdovih že prisotnih nekaj zelo nevarnih bolezni, ki jih povzročajo glive. Med njimi so denimo jesenov ožig, holandska brestova bolezen, kostanjev rak, rdeča trohnoba iglavcev, ter rjavenje borovih iglic in rdeča pegavost borovih iglic. Prisotne so tudi fitoftore (glivolike alge iz rodu Phytophthora iz kraljestva kromistov) in kostanjev bakterijski skorjemor, ki pa je v Sloveniji še razmeroma nova bolezen. »V Sloveniji opravljamo redne programe preiskav za določene glive in druge škodljive organizme, ki lahko predstavljajo grožnjo za slovenske gozdove ter spremljamo zdravstveno stanje naših gozdov,« še pojasnjuje Ogris.