V četrtek je na Gospodarski zbornici Slovenije potekal posvet o učinkih zvišanja minimalne plače, ki je glede na novelo zakona o minimalni plači predviden za 1. januar 2020. Glede na slišano nas v primeru, da bodo določila zakona ostala nespremenjena, čaka katastrofa, kot je Slovenija še ni videla: propad podjetij, odpuščanja, zvišanje cen, celo porast kriminala. Po posvetu so se hitro oglasili tisti, ki so spremembe predlagali, in povedali, da so na GZS demagogi in da trg dela pred posegom v minimalno plačo ni deloval, da izvozniki zaradi višje minimalne plače ne bodo imeli težav, petina zaposlenih pa živi pod pragom revščine. Luka Mesec je izjavil, da po njegovem očitki GZS »ne zdržijo trezne presoje«, gospodarstvo pa da lahko prenese dvig. A ko smo pri demagogiji, je treba priznati, da so na GZS svoje bojazni podkrepili z analizami in izračuni, medtem ko je Mesec povedal zgolj to, da so plače v Avstriji višje, cene pa enake kot pri nas.

Luka Mesec
STA
Luka Mesec

Varljive številke

Pogledali smo tudi nekaj številk, ki smo jih slišali od gospodarstvenikov. Prva, najpomembnejša, in kot se je izkazalo, zelo nezanesljiva je, koliko je pravzaprav ljudi, ki prejemajo minimalno plačo. Genovefa Ružić, direktorica statističnega urada, je povedala, da imajo velike težave s pridobivanjem in izračunavanjem tega podatka, saj bi s strani delodajalcev potrebovali bolj kvalitetne podatke. Tisti podatki, ki jih imajo, pa kažejo, da minimalno plačo v Sloveniji prejema nekaj več kot 10.000 zaposlenih. A že če pogledajo, koliko je tistih, ki prejemajo plačo zgolj en evro višjo kot minimalno plačo, ta številka skokovito naraste na skoraj 25.000. Če so upoštevali še tiste, ki prejemajo zgolj 10 evrov več, kot je minimalna plača, pa se številka že dvigne nad 30.000. Ob tem je skrb vzbujajoč podatek, da bo, če bo ostalo vse nespremenjeno, s 1. januarjem ob uveljavitvi sprememb število prejemnikov minimalne plače, glede na projekcije Sursa, zraslo krepko prek 120.000.

Je Slovenija res prva?

Marsikoga pa je zbodel v oči podatek, ki ga že nekaj časa ponavlja glavni analitik GZS Bojan Ivanc, in sicer da je je bila v letu 2018 Slovenija na prvem mestu po deležu minimalne plače v povprečni plači. Ta naj bi znašal 54,1 odstotka. Glede na podatke, ki so dostopni na spletu, ta trditev ne drži in so pred nami v tem razredu vsaj še Grki, Portugalci in Nizozemci, ne glede na to, ali bi primerjavo delali na bruto ali neto plačo. Poskušali smo izvedeti, na podlagi katerih podatkov je gospod Ivanc prišel do svojega zaključka, a smo s strani GZS dobili le tabelo z že izračunanimi odstotki, brez podatkov o tem, kako so do njih prišli in od kje so črpali podatke. Poleg tega v tabeli za evropske države za leto 2018, o kateri je govoril gospod Ivanc, manjkajo podatki za kar 13 držav.

Mesca propad podjetij ne moti

A če nas je začudilo, da pri GZS operirajo s pomanjkljivimi podatki, so še bolj osupljive izjave Luke Mesca in predsednice ZSSS Andreje Poje. Mesec je opozorila o tem, da bodo morala številna podjetja zapreti svoja vrata, vehementno komentiral: »Tisti, ki ne zmorejo izplačevati dobrih plač, pa bodo morali podjetja prestrukturirati ali pa zapreti proizvodnjo.« Ob tem bo to po Meščevem mnenju imelo tudi pozitiven učinek, »kajti če dajemo potuho nizkoproduktivnim podjetjem, to ne prinaša napredka«. Da so na račun višje minimalne plače pripravljeni žrtvovati tudi kakšno podjetje, pa je razvidno tudi iz izjave predsednice ZSSS, ki pravi, da se »vedno najdejo podjetja, ki niso zmožna plačevanja minimalnih standardov«.

Andreja Poje
sta
Andreja Poje iz ZSSS trdi, da bodo vztrajali pri uveljavitvi zakonskih sprememb.