Študentke in študenti, ki bivajo v sobah Akademskega kolegija, so se pred nekaj tedni soočili s tesnobno situacijo. Po govoricah je do njih namreč prišla novica, da bodo čez poletje morali svoje sobe zapustiti. Študentski dom, ki deluje na tej lokaciji, bo namreč zaprl vrata. Razlog? Študentski dom Ljubljana (ŠDL), upravnik javnih študentskih domov v Ljubljani, ne bo sposoben plačevati najemnine, ki jo je postavila Mestna občina Ljubljana (MOL). ŠDL bo zato moral zapustiti prostore, z upravnikom pa bodo morali oditi tudi študenti.

MOL je lastninsko pravico do stavbe dobila lani, ko se je končal dolgotrajen denacionalizacijski postopek, v katerem je Ustavno sodišče RS stavbo dodelilo MOL in ne Nadškofiji Ljubljana, ki je bila še edina druga stranka v postopku. MOL zdaj od ŠDL zahteva plačevanje najemnine 8 evrov na kvadratni meter, kar je višje od tržne najemnine, kot jo ocenjuje Geodetska uprava RS (GURS). Na MOL sicer opozarjajo, da so "pri oddaji nepremičnega premoženja vezani na veljavno zakonodajo, ki določa, da je za oddajo nepremičnin potrebna cenitev."

Akademski kolegij, Baragovo semenišče
B.K.
Enoposteljna študentska soba v Akademskem kolegiju.

Študenti bodo torej med poletjem izseljeni in prestavljeni v dražje sobe na manj ustrezni lokaciji. Če si dražje najemnine ne morejo privoščiti, bodo pač ostali brez ležišča.

Vsa kalvarija prihaja sicer ravno med hudo prostorsko stisko v študentskih domovih. "Študentski dom Ljubljana razpolaga s skupno kapaciteto 7.321 ležišč," so nam sporočili iz ŠDL. Glede na več kot 40.000 vpisanih študentov na Univerzi v Ljubljani, je ta številka dokaj majhna. To potrjuje tudi dejstvo, da se zadnji študenti na čakalni listi vseljujejo "ravno v teh dneh", kar pomeni, da so na sobo čakali skoraj do konca študijskega leta.

Akademski kolegij, Baragovo semenišče
B.K.
Akademski kolegij

Glede na številčnost generacij, ki se bodo v naslednjih nekaj letih vpisovale na študij, lahko pričakujemo povečan dotok študentov v prestolnico. Z izgubo 200 ležišč, do katere bo prišlo z zaprtjem Akademskega kolegija, bo obremenitev študentskih domov še večja in čakajočih študentov še več. ŠDL bo sicer to akutno stisko reševal tako, da bo zmanjšal število ležišč za tuje študente, ki študirajo v Ljubljani, s čimer bo lahko za domače študente nadomestil 200 postelj, ki jih bo izgubil poleti.

A tukaj nastane nov problem. Več študentov, ki ne dobijo bivanja v študentskem domu, pa najsi bodo domači ali tuji, pomeni višjo obremenitev trga najemniških stanovanj v prestolnici. Dobra novica za lastnike najemniških stanovanj, slaba za najemnike. Slaba stanovanjska politika za študente tako torej postane grožnja za vse prebivalke in prebivalce Ljubljane, ki živijo v najemniških stanovanjih. Višja obremenitev trga na strani povpraševanja pomeni višje cene najemnin. Višje cene najemnin pa pomenijo nižanje socialnega statusa mladih družin, prekarcev ter ostalih pripadnic in pripadnikov delavskega razreda, ki si ne morejo privoščiti nakupa dragih stanovanj v prestolnici.

Akademski kolegij, Baragovo semenišče
B.K.
Atrij študentskega doma.

Stanovanjska stiska v Ljubljani vse hujša

Na občini pravijo, da se stanovanjskega problema zavedajo in se ga trudijo odpraviti že leta, a da so njihove roke zavezane. "Nujne so zakonske spremembe, ki bi uveljavile stroškovno najemnino, z vzporedno uvedbo stanovanjskega dodatka. Dolgoročno pa mora država za izvajanje stanovanjske politike uvesti trajen sistemski finančni vir," so nam sporočili.

Vse lepo in prav, vendar se je potrebno vprašati, ali je smiselna zahteva po visoki najemnini za študentski dom ravno v času, ko se prestolnica sooča s takšno stanovanjsko stisko in bo 200 novih najemojemalcev na trgu še dodatno dvignilo najemnine? Tudi glede tega na MOL zavračajo odgovornost: "MOL ni ustanoviteljica ŠDL, prav tako ni v pristojnosti lokalne skupnosti zagotavljanje nastanitvenih kapacitet za študente," so zapisali na občini.

"Pravno morda res ne," odgovarjajo stanovalci Akademskega kolegija, "a občina se očitno ne zaveda svoje družbene odgovornosti in socialnega duha. Prav tako menimo, da tak odgovor, ki smo ga dobili, izpodbija načela univerzitetnega mesta." Ali MOL res ni dolžna zagotavljati pogojev za razvoj univerzitetnega mesta, s čimer se radi kitijo. Celo na njihovi spletni strani je zapisano: "Ljubljana je univerzitetno mesto in mesto navdiha, ki povezuje mlade intelektualce in jim nudi možnosti za nadaljnji razvoj. To mestu prav tako daje mladosten pridih."

Akademski kolegij, Baragovo semenišče
B.K.
Na hodniku Akademskega kolegija si lahko te dni ogledate razstavo z naslovom: "Akademski kolegij – od Plečnika do Zokija".

Rešitve?

Gre torej za zapleten problem, ki vpliva ne le na študentsko pač pa tudi na lokalno skupnost. Na MOL zagotavljajo, da glede obojega sodelujejo s pristojnimi institucijami. "O lastninski problematiki [Akademskega kolegija] je ves čas seznanjeno pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tako o poteku denacionalizacije kot o problemu brezplačne uporabe," so zapisali v izjavi in dodali, da se zavedajo težav pri preselitvi in so zato ministrstvu ponudili, "da se lahko ta izvede v razumnem roku treh let, ko lahko MIZŠ zgradi nove domove ali razpiše koncesijo, vendar pod pogojem plačila najemnine, s katero bomo lahko takoj sofinancirali vzdrževalna dela na stavbi." Ministrstvu so ob tem ponudili tudi možnost zamenjave prostorov.

Študentkam in študentom, ki bivajo v Akademskem kolegiju, se ta spor zdi domala absurden. "Zakaj MOL ne odstopa od svojega pogajalnega izhodišča? Njihovo mnenje je, da je ŠDL do tega leta brezplačno uporabljal prostore Akademskega kolegija in hkrati zaračunaval najemnino študentom. Nam se zdi takšna pozicija absurdna. Akademski kolegij je najugodnejši študentski dom. Stanarina je v mesecu maju znašala zgolj 42,32 evra [za dvoposteljno sobo]. S tako nizkimi stroški javni zavod ne more obogateti, prav tako pa je moral s pridobljenimi najemninami pokriti stroške obratovanja ter poskrbeti za financiranje drugih aktivnostih."

Akademski kolegij, Baragovo semenišče
B.K.
Študenti so odločeni, da se ne bodo selili.

Problem je zanje sicer jasen: "Subvencioniranih nastanitev za študente je v Ljubljani glede na število študentov bistveno premalo. Zaradi prostorske stiske znotraj študentskih domov smo se prisiljeni na predavanja voziti od doma, bivati po hostlih in plačevati turistično takso ali pa se prepustiti nemogočim razmeram na najemnem trgu. Ljubljana, univerzitetno mesto, situacijo zaostruje z zapiranjem Akademskega kolegija, kar pomeni izgubo 203 najdostopnejših študentskih postelj. S tem bo še več tujih in domačih študentov potisnjenih na najemni trg, kjer bodo pristajali na visoke najemnine, neprimerne pogoje in kratkoročne najemne pogodbe. Poleg študija se nas bo vse več primorano bojevati s stanovanjskim trgom." Zato zahtevajo, da Akademski kolegij ostane študentski dom do začetka obnove in tudi po njej, da MOL sredstva, ki jih zdaj namenja turistični in kulturni prenovi mesta, preusmeri v gradnjo študentskih domov in javnih stanovanj, ter da pristojne institucije zgradijo nove študentske domove na primernih lokacijah in obnovijo stare domove. "V nobenem primeru naj se število ležišč namenjenih študentom (tako slovenskim kot tujim) ne manjša," še poudarjajo študenti.

Pravilno pa bi bilo tudi, da bi jih o izselitvi vsaj pravočasno uradno obvestili, dodajamo v uredništvu.