Skrbi ga tudi, v kakšnih razmerah žival biva in kako z njo ravnajo, saj se zaveda, da je, ko je vse to na ustrezni ravni, kakovost mesa boljša in zdravstveno nesporna. 

Pristojne ustanove pri nas že leta svetujejo, da je najbolj pametno uživati lokalno pridelano meso, čeprav je dražje. Slovenci večinoma namreč še vedno raje posegamo po cenejših opcijah v trgovini, po navadi ima nižje cene na trgovskih policah uvoženo meso. 

Naša praksa je dobra

Odgovor na vprašanje, zakaj lokalno, je preprost. Meso, ki ga pridelamo s tehnologijo, prisotno v Sloveniji, je mnogo bolj kakovostno, saj si naši proizvajalci prizadevajo za višje standarde reje in proizvodnje. Omenimo naj, da je veliko živinoreje pri nas celo v naravnem okolju, tudi hlevi in farme so manjši. Kakovost krme pri nas je načeloma kar dobre kakovosti.

Skrb vzbujajoč je predvsem podatek o tem, koliko antibiotikov se pri živinoreji porabi. Pravzaprav je treba podatek o uporabi antibiotikov pri reji živali razumeti kot kazalec tehnologije in ravnanja z živalmi v okviru reje. Iz tega sledi, da slabša ko je ta, večja je poraba tega zdravila.

tablete
dreamstime
Nekatere prognoze stroke so, da bi lahko do leta 2050 zaradi odpornosti na antibiotike umrlo tudi do 10 milijonov ljudi.

Kdo z njimi pretirava

Poglejmo statistiko, ki jo zagotavlja European Medicines Agency in je iz leta 2017. Ta pravi, da slovenski živinorejci porabijo »samo« 25 miligramov antibiotikov na populacijsko enoto, kar je zelo malo, sploh če to številko primerjamo denimo s Španijo, ki porabi 16-krat več – 400 miligramov antibiotikov. Od nas so se bolje odrezale »le« Islandija, Švedska in Finska, katastrofalne rezultate pa so imeli v Španiji, Italiji in na Poljskem.

Dvakrat toliko antibiotikov kot v Sloveniji porabijo v Avstriji, od koder Slovenci uvozimo kar nekaj mesa. Uvažamo tudi meso iz Madžarske, in to kar 75 odstotkov svinjine. Prav ta naša soseda pa je po porabi antibiotikov v vrhu.

Kdaj bo počilo?

»Zaradi vse večje porabe antibiotikov v kmetijstvu raste odpornost bakterij, kar na svetovni ravni predstavlja pravo tempirano bombo,« je na enega od preteklih svetovnih dni varstva potrošnikov, ko so poudarjali pomembnost zmanjšanja porabe antibiotikov v živinoreji, dejala Zveza potrošnikov Slovenije. Odgovornost za to, da so bakterije vse bolj odporne proti antibiotikom, gre torej pripisati prav kmetijstvu, saj se polovica antibiotikov porabi tam. Ljudje, če povzamemo, tako postajamo odporni proti tem zdravilom, čeprav jih sploh ne jemljemo.

In kaj je pri vsej tej zgodbi še največji problem? Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kritizirajo, da so antibiotiki v medicini človeka in živinoreji pogosto predpisani brez jasne diagnoze, pri čemer so tovrstna sredstva marsikje dosegljiva tudi brez recepta. Še huje pa je, da se v živinoreji antibiotiki pogosto zlorabljajo tudi kot pospeševalci rasti.

meso
Pixabay
Težava je tudi, da se antibiotiki v medicini človeka in živinoreji pogosto predpisani brez jasne diagnoze.

Stroka je črnogleda

Celo nekatere najbolj ugledne svetovne zdravstvene publikacije svarijo, da se lahko uresniči črn scenarij, če se glede uporabe antibiotikov ne bo nič spremenilo. Do leta 2050, pravijo, bi lahko zaradi odpornosti proti antibiotikom umrlo tudi do 10 milijonov ljudi.

Na koncu odgovorimo še na vprašanje, zakaj torej živali sploh potrebujejo toliko tega zdravila. Če pride v čredi do bolezni (čeprav samo pri eni živali) ali če samo obstaja sum okužbe v okolici ali hlevu, se vsem živalim da zdravilo. Veterinar ga odmeri v vodo ali krmo. V prosti prodaji sicer menda antibiotikov za živali pri nas ni mogoče kupiti, kar sicer ne velja za nekatere druge države.