Da bi zmanjšali število trkov vozil z divjadjo na državnih cestah, na Direkciji RS za infrastrukturo v sodelovanju z raziskovalci divjadi, upravljavci lovišč in Lovsko zvezo (LZ) Slovenije že več let iščejo in na terenu preizkušajo najprimernejše metode. Za letos so na direkciji zagotovili sredstva in skupaj z visoko šolo za varstvo okolja in Gozdarskim inštitutom Slovenije ter podizvajalci v aprilu začeli nameščati zvočne odvračalne naprave in modre svetlobne odsevnike na najbolj problematičnih odsekih državnih cest. Vseh problematičnih točk je 414 v 169 loviščih; zvočna odvračala bodo namestili na 40 odsekov v dolžini 10 kilometrov, odsevnike pa na 374 odsekov v skupni dolžini 354 kilometrov.
V Nemčiji so ocenili, da je po namestitvi naprav do 70 odstotkov manj povoženih parkljarjev. Pri nas so odsevnike testirali kratek čas in ugotovili, da se je število na cestah poginule srnjadi precej zmanjšalo.
Letno na cestah konča od 4900 do 6800 parkljarjev
»V Sloveniji opažamo največ povoza parkljarjev, posebej srnjadi, manj jelenjadi in divjega prašiča, zveri pa je na našem koncu tako ali tako zelo malo. Če pogledamo karto, na kateri so označeni povozi živali, ugotovimo, da največ srnjadi povozijo vozniki na Štajerskem in v Pomurju, zato tudi ne preseneča, da bo tukaj nameščenih največ, več kot tretjina vseh odvračal,« je povedal Srečko Krope, predsednik Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož. Po podatkih LZ Slovenije naj bi na naših cestah letno poginilo od 4900 do 6800 prostoživečih parkljarjev, na železnicah pa med 170 in 250. V obdobju med letoma 2010 in 2018 naj bi bilo povoženih 46.933 glav srnjadi, 1329 jelenjadi, 935 divjih prašičev, 71 damjakov, 48 gamsov, 22 muflonov, 65 medvedov, 34 šakalov in 14 volkov. Poleg velike smrtnosti živali ti trki predstavljajo tudi tveganja za udeležence v cestnem prometu in povzročajo veliko gospodarsko škodo.
