Sejo mandatno-volilne komisije državnega zbora so še pred glasovanjem o dnevnem redu zaznamovale številne proceduralne prekinitve. Predsednik komisije Ivan Hršak (Desus) namreč na podlagi mnenja parlamentarne zakonodajno-pravne službe (ZPS) najprej sploh ni želel dati na glasovanje predloga Levice.

Komisija za preprečevanje korupcije je v začetku marca ugotovila, da poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath zaradi nezdružljivosti funkcij krši zakon o preprečevanju korupcije. Po mnenju predsednika KPK Borisa Štefaneca bi moral DZ sprejeti ugotovitveni sklep, da je Horvathu prenehal poslanski mandat.

Poslanec madžarske narodne skupnosti Horvath je deset mesecev po nastopu poslanske funkcije še vedno predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), čeprav bi se funkciji predsednika moral odreči v roku treh mesecev po izvolitvi.

Po skoraj enourni seji pa so člani vendarle glasovali o predlogu, po katerem bi se komisija seznanila s stališčem komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da poslanec madžarske narodne skupnosti krši določila o nezdružljivosti funkcij.

20140505-00524678
STA
Maša Kociper ocenjuje, da protikorupcijska komisija ni opravila svojega dela.

Neustavni predlog Levice

»Po vsebini bi takšna razširitev pomenila začetek postopka prenehanja mandata poslanca državnega zbora. V tem postopku ne obstaja konkreten pravni akt o ugotovitvi obstoja nezdružljivosti, ki bi sploh lahko utemeljeval začetek postopka prenehanja mandata,« je uvodoma pojasnila vodja parlamentarne zakonodajno-pravne službe državnega zbora Nataša Voršič.

Ob tem državni zbor po njenih besedah ni pristojen za ugotavljanje nezdružljivosti opravljanja poslanskih funkcij, zato ni pogojev za začetek postopka. V primeru obravnave pa bi državni zbor s tem kršil več členov ustave.

To je ocenila tudi poslanka Maša Kociper (SAB), ki je sicer podprla razširitev dnevnega reda, saj se ni popolnoma strinjala z ZPS, da bi se že z uvrstitvijo na sejo začel postopek razrešitve.

»Protikorupcijska komisija bi morala s sklepom po treh mesecih ugotoviti, da obstaja nezdružljivost,« je prepričana Kociprova. Ker tega ni storila, bi morala komisija za mandatno-volilna vprašanja DZ po njeni oceni ugotoviti, »da KPK ni opravil svojega dela«.

To je sicer popolnoma nasprotno stališču KPK, ki je Horvathu postavili 15-dnevni rok, da se odreče eni izmed obeh funkcij. Rok naj bi se iztekel v ponedeljek.

Horvath je prepričan, da do kršitev ni prišlo, svojo odločitev pa bo sporočil po preteku roka. Poslancem in javnosti bi sicer že včeraj lahko predstavila svoj pogled, saj je član mandatno-volilne komisije, a se seje ni udeležil.

Če funkcionar po roku ne odpravi nezdružljivosti, o tem obvesti pristojni organ, ki lahko začne postopek funkcionarjeve razrešitve, vendar pa v primeru neposredno voljenega funkcionarja KPK takšne pristojnosti nima, so pred tednom dni pojasnili v protikorupcijski komisiji.

Pometanje pod preprogo

Proceduralni zaplet glede glasovanja o razširitvi dnevnega reda na včerajšnji seji mandatno-volilne komisije je poslanec Matej T. Vatovec označil za nevaren precedens.

Predsednik komisije namreč predloga sploh ni želel dati na glasovanje, Vatovec pa je bil prepričan, da bi komisija najprej morala glasovati o predlogu. Šele ko bi bil ta sprejet, bi lahko po njegovem začeli razpravo o sami vsebini predloga. »Gre za izrazito politično odločitev in pometanje pod preprogo,« je ocenil Vatovec.

Kot že rečeno, je kljub vztrajanju predsednika komisija do glasovanja o predlogu sicer prišlo, a je bil ta zavrnjen.

Za komentar odločitve mandatno-volilne komisije smo zaprosili tudi komisijo za preprečevanje korupcije, a njihovega odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.