Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je opozorila, da v zadnjem obdobju prihaja vse več znamenj, da delodajalske organizacije želijo preprečiti za januar 2020 predvideno izločitev vseh dodatkov iz minimalne plače.

Na to naj bi med drugim kazale koncentrirane izjave premierja Marjana Šarca, da bo morda treba poiskati dogovor glede novele zakona o minimalni plači, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška, da ga delodajalci opozarjajo na posledice izločitve dodatkov, posvet Gospodarske zbornice Slovenije z naslovom Domino učinek zakona o minimalni plači in nekatere izjave predstavnikov delodajalcev.

Sindikati medtem niso prejeli nobene pobude za razrešitev nastalega položaja. "Če je vse to namenjeno preverjanju volje sindikatov, naj jasno ponovim, da ne bomo pristali na enostranske poskuse spreminjanja zakonodaje," je bila ostra Jerkičeva. Če bo zakonodaja spremenjena mimo njih, bodo posegli po vseh mehanizmih, tudi referendumu, je napovedala in dodala, da se v nobeni točki niso pripravljeni pogovarjati o spremembi zakona ali preložitvi izločitve dodatkov iz minimalne plače na poznejši čas.

Generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Aljoša Čeč se je strinjal, da delodajalci na ta način rušijo socialni dialog. "Tega ne razumemo, saj so predlani sami dvakrat blokirali razpravo o noveli na Ekonomsko-socialnem svetu, ki bi moral biti osrednje mesto za socialni dialog," je spomnil.

Podpredsednik ZSSS Ladi Rožič je menil, da je ob napovedih, da so imele gospodarske družbe v Sloveniji lani 4,2 milijarde evrov čistega dobička, kar glede na prihodke predstavlja največji delež po letu 2007, govoriti o tem, da bo minimalna plača zrušila gospodarski model, "nespametno in neproduktivno". Če bi res prišlo do sprememb zakona o minimalni plači, bi to lahko vplivalo na rast in stabilnost gospodarstva, to pa bi bilo večje zlo "od par centov, ki bi jih bilo treba januarja po zakonu dodati k minimalni plači", je zatrdil.

Urediti tudi pravice prekarno zaposlenim

Sindikati niso razočarani le zaradi ravnanja delodajalcev v povezavi z minimalno plačo, temveč tudi nad njihovim odgovorom na predlog splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Ta je, tako Jerkičeva, prazen, saj je strnjen v en sam stavek, da je treba najprej pristopiti k oblikovanju novega socialnega sporazuma. V sindikatih ne razumejo, zakaj se ne bi o obeh dokumentih pogajali vzporedno, saj so prepričani, da bi s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo pridobili tudi delodajalci.

Kot je utemeljil Čeč, bi na ta način poskusili pokriti vse delavce v zasebnem sektorju, s čimer bi se preprečilo nelojalno konkurenco in delavcem priznalo minimum pravic, višji od zakonskega, urediti nekatere pravice za prekarno zaposlene in določiti realno minimalno ceno dela v gospodarstvu v tarifni prilogi, tako da bi bil prvi tarifni razred v višini minimalne plače. Ta zdaj večinoma sega že do petega tarifnega razreda ali višje.

Sindikati so delodajalcem že odpisali, naj se pogajanja vendarle začnejo takoj, datuma pa z njihove strani ne pričakujejo. Bojijo se, da se delodajalske organizacije ne znajo uskladiti, saj da je na njihovi strani ves čas veliko neenotnosti in niso znale skupaj stopiti niti pri oblikovanju predloga za socialni sporazum. Predlog slednjega na podlagi prejetih smernic predstavnikov delojemalcev in delodajalcev pripravlja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.