Ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je postala upravičenka do denarja za najrazličnejše razvojne programe, tudi na kmetijskem področju. Kmetje so lahko pridobili evropska namenska sredstva za nakup kmetijske mehanizacije in številni so to možnost izkoristili. Vse od takrat velja, da so slovenski kmetje rekorderji po številu traktorjev. Res je, da je pri nas registriranih skoraj 110.000 traktorjev, kar nas na svetovni lestvici postavlja na prvo mesto po številu na prebivalca, saj ima vsak dvajseti Slovenec doma traktor. Pa naši kmetje danes zares uporabljajo tudi najsodobnejše in največje traktorje ter preostalo kmetijsko mehanizacijo? Nikakor ne, pravi naš sogovornik Ivan Brodnjak iz ptujske kmetijske svetovalne službe.

Da imajo na kmetijah več traktorjev, gre pripisati tudi dejstvu, je prepričan Brodnjak, da mnogih, tako rekoč odpisanih strojev kmetje ne odstranijo, kot to naredimo z odsluženimi avtomobili, ampak jih obdržijo. Vsaj v Podravju je tako. Seveda pa vsi podravski traktorji niso zastareli, so tudi izjeme. Nekateri kmetje, predvsem večji, so se prilagodili času in nabavili najnovejšo opremo. Večinoma gre za mlajše in bolj izobražene kmete, ki pa jih je v regiji še vedno premalo. Če pogledamo statistične podatke o deležu višješolsko in visokošolsko izobraženih prebivalcev, ugotovimo, da je v Podravju nižji od slovenskega povprečja in znaša 25 odstotkov, iz česar lahko sklepamo, da je nižji tudi delež izobraženih kmetov.

Prihodnost v preciznem kmetovanju

»Moderni traktorji so danes že zares vrhunski, so dobro vzmeteni, imajo oblazinjene sedeže, zvočno in toplotno izolirane kabine, s priključki vred so tehnološko dovršeni. Kmetijska mehanizacija je vse bolj elektronska, kot vse ostalo tudi moderno kmetovanje postaja vse bolj robotizirano. Stroji so izjemno natančni, vnaprej je mogoče programirati količine, smer, površine, sestavo in podobno, opremljeni so z navigacijo, raznimi senzorji … In vse to zahteva upravljavca, ki se spozna na to. Če upoštevamo, da je povprečna starost slovenskega kmeta 56 let, je jasno, da mu je sodobna tehnologija bolj ali manj tuja in da se z njo težko spopada. Kdor je šel v korak s časom, pa ima vse možnosti za dobro delo in dobre rezultate.«

V zadnjih letih se zato kaže vse večji razkorak med močnejšimi kmetijami, ki sledijo sodobnim metodam in uporabljajo ustrezno tehnologijo, ter manjšimi, ki delajo kot pred štirimi desetletji, lastniki pa hkrati za preživetje večinoma hodijo še v službe. Brodnjak meni, da bomo kmalu govorili le še o bogatih in revnih kmetijah, tistih vmes ne bo več. Prihodnost je pač v preciznem kmetijstvu in naprednih družinskih kmetijah. 

----------

Bolečine v hrbtenici in povešen trebuh

»Nimam sicer točnih številk, ocenjujem pa, da so traktorji naših kmetov v povprečju stari vsaj 20, če ne že kar 25 let. Večina je tehnološko povsem zastarela in igra vlogo navadne vlečne sile, ne pa pripomočka za sodobno kmetovanje. Takih brez kabin sicer ni več videti veliko na poljih, a tudi kabina sama po sebi ne pomeni kaj več kot zgolj navadno zaščito pred dežjem. Kmetovanje je težek posel, zato je dobra oprema še kako pomembna. In to ne le zaradi lažjega ter hitrejšega dela, ampak tudi zaradi boljših razmer za delo. S traktorjem se ne vozite po asfaltu, ampak po njivah, po neravnem terenu. Predstavljajte si, da tudi po 10 ur sedite v neudobnem sedežu, na katerem vas premetava in trese, v kabini je hrupno, saj ni zvočno izolirana, nima ogrevanja niti hlajenja, piha vam, poleg tega vdihavate prah, pline in gnojila. O tem se sploh ne govori, ampak kmetje imajo veliko zdravstvenih težav, od sedenja na traktorju predvsem bolečine v hrbtenici in povešen trebuh,« je dejal Brodnjak.