REJNA ŽIVINA

850.000 evrov so znašale odškodnine zaradi zveri

Mojca Zemljarič, Štajerski tednik
18. 5. 2019, 16.00
Deli članek:

To pomlad smo v Sloveniji zabeležili več pokolov rejne živine (goveda in drobnice). Na pašnikih so po živini udarile v naravi živeče zveri. Za nedavni pokol drobnice v Halozah se domneva, da je po čredi ovac tolkla skupina prosto spuščenih psov.

Wikipedia
V Podravju je bilo v preteklih petih letih evidentiranih šest napadov zveri na domače živali.

Velike zveri, kot sta medved in volk, v Sloveniji upravlja Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki za izvajanje pooblasti koncesionarje, to so lovske družine. Načrt odstrela pripravi MOP, izvršujejo ga lovci. Na MOP poudarjajo, da številčnost medvedov in volkov v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Ocenjujejo, da je medvedov v slovenskih gozdovih med 750 in 900. Na predlog MOP je vlada za letos z odlokom sprejela odvzem 200 medvedov, od tega z odstrelom 175. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green se je zoper odlok pritožila na upravno sodišče in s pritožbo uspela. Za letos predvideni odstrel medvedov je tako ustavljen. Na MOP pravijo, da bodo zoper odločitev sodišča vložili ugovor. Poseg v populacijo prepoznavajo kot potreben ukrep, da se zagotovi sobivanje divjadi (zveri) in človeka. Dodajajo, da se bo populacija medvedov zaradi odločitve sodišča in prepovedi odstrela v slovenskih gozdovih še povečala, vsaj za dodatnih 150. Srečko Žerjav iz Lovske zveze Slovenije (LZS) je pojasnil, da MOP načrta odvzema volkov za letos ni pripravilo. Torej se po odločitvi sodišča medvedov ne sme streljati, za odstrel volkov pa ni načrta.

Populacija šakala v hitrem porastu

Na območju Spodnjega Podravja bi sicer medveda ali volka bolj težko srečali, se pa krepi prisotnost šakalov. Ta je po besedah Žerjava še vedno na listi trajno zaščitenih vrst, ki jih ni dovoljeno loviti. »Kako bo z odstrelom volkov, medvedov in šakalov, zanima tudi nas. O tem se želimo pogovoriti tudi z ministrom. Prvo prošnjo smo poslali še prvemu (Juretu Lebnu), drugo pa novemu (Simonu Zajcu). Odgovora do danes nismo prejeli. Smo v neljubem položaju, saj nas v javnosti krivijo za nastalo stanje, ker ljudje menijo, da o odstrelu odločamo lovci. Seveda ni tako. Upravljanje velikih zveri je v pristojnosti MOP, saj so to trajno zaščitene vrste. Lovci tu nimamo nobenih pristojnosti, lahko le izvajamo od vlade predpisan odstrel,« je dodal sogovornik. Na MOP so razložili, da je populacija šakala v Sloveniji v hitrem porastu. To so pokazali rezultati študije, ki je podlaga za pripravo strokovnega mnenja za spremembo varstvenega statusa. »Če bo v strokovnem mnenju ugotovljeno, da je populacija v ugodnem stanju in ni več potreben strog varstveni režim, bi bilo populacijo šakala mogoče upravljati po zakonodaji s področja divjadi in lovstva. V tem primeru bi se obseg in pogoji odvzema določali v desetletnih lovsko gojitvenih načrtih ter izvajali z letnimi načrti, hkrati se bo nadaljevalo spremljanje stanja populacije.«

Profimedia
Po podatkih MOP sta si populaciji medveda in volka na slovenskem ozemlju opomogli – tako številčno kot prostorsko.

»V Avstriji par, v Italiji 30, v Sloveniji čez 1000 medvedov«

Predsednik Društva rejcev drobnice Haloze Ivan Hemetek obžaluje, da je pred kratkim pri enem izmed rejcev na območju Haloz prišlo do pokola odraslih ovac in jagenjčkov. Kot pravi, se na območju Cirkulan, od koder on prihaja in kjer ima za rejo drobnice ograjene tri pašnike, z napadom zveri ali psov na drobnico še niso srečali. Drugače je po drugih koncih Slovenije. Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek opozarja, da so razmere skrb vzbujajoče. »Pokolov je vse več, dogajajo se kot po tekočem traku. Medvedov je bilo v Sloveniji 200, 250, danes jih je okoli 1000. Dejansko so prisotni na dveh tretjinah ozemlja. Tudi volk ni več samo na Gorenjskem, Krasu in Notranjskem. Opazili so ga že na drugih območjih. Samo za primerjavo: v sosednjih državah, Avstriji in Italiji, imajo medvedov za vzorec. V Avstriji samo par, v Italiji okoli 30. Zdaj je pri nas upravno sodišče zadržalo izvajanje odstrela. Že če bi dovolili odstrel letnega prirastka, bi nekaj naredili, tako pa je iz leta v leto slabše. Da ne govorim o šakalu, ki je prisoten po vsej državi. Koti dvakrat na leto, po tri, štiri, pet mladičev. Iz Hrvaške imam informacijo, da država lovcem plačuje po 700 kun (100 evrov), če uplenijo šakala. Pa niti s tem ukrepom ne pridejo nikamor, saj se šakal še kar in kar širi. Res je, da država Slovenija za pokole izplačuje odškodnine, a so pogoji za uveljavitev odškodnin kar zahtevni. In sprašujem se, zakaj bi pred zvermi in divjadjo, ki sta last države, morali mi kmetje svojo rejno živino zapirati za ograje. Naj ograje postavi država. Če si kupite psa, si ograjo postavite vi. Ne postavlja vam je sosed. Naj varuhi narave, ki so se pritožili na sodišče, pridejo na teren in postavljajo ograje. Nimam nič proti divjadi, ampak že 200 medvedov bi bilo za Slovenijo več kot dovolj, kaj šele 1000 in več … Deset let se pogovarjamo, pa smo vsako leto na slabšem. Stalež drobnice se je v nekaj letih zmanjšal za 40.000 glav, panoga stagnira. Drobnica pase za obdelavo težko dostopne terene. Če bomo opustili rejo, se bo pokrajina zaraščala. In po drugi strani govorimo o turizmu. Kateremu turistu bo všeč z bodičevjem zarasla pokrajina …« Problematike napadov zveri na rejno živino in drobnico se zavedajo tudi na kmetijskem ministrstvu. Povedali so, da stanje budno spremljajo in spodbujajo MOP pri ustreznih odločitvah, ki so v celoti v njihovih pristojnostih, razumejo pa, da zveri lokalno povzročajo večje spore.

Profimedia
Lastniki psov so še vedno neodgovorni. V našem podeželskem okolju so psi prepogosto spuščeni. Že dva psa sta krdelo in sta lahko zelo nevarna.

Lovci: Psi naj bodo pod nadzorom lastnikov

Slavko Rihtarič, starešina LD Zavrč, na območju katerega se je pred prvomajskimi prazniki zgodil pokol drobnice, pravi, da so krvoločno dejanje bolj verjetno zakrivili psi kot pa šakali. »Pomorjenih je bilo več kot 15 glav drobnice. To kaže, da je šlo bolj za pokol iz nagona kot iz potrebe po iskanju hrane. Ne predstavljam si, da bi šakal razril oboro in šel lovit. Če pa bi že bil na delu šakal, bi bila drobnica bolj pojedena. Lovi namreč za hrano. Številčno verjetno ne bi toliko poklali, zato menim, da so bili na delu potepuški psi. V našem podeželskem okolju so psi prepogosto spuščeni, zlasti ponoči, ko jim lastniki omogočijo prosto gibanje, da bi čuvali hišo in ohišnico. Toda spuščeni psi se ne držijo domače hiše, temveč odtavajo, si najdejo družbo. Že dva psa sta krdelo in sta lahko zelo nevarna. Opažamo, da so lastniki psov še vedno neodgovorni. Psi se v naravi ne smejo prosto gibati. Tako pravi zakon. Zato apeliramo na lastnike, naj pazijo na svoje pse in spoštujejo zakonske omejitve.«