Poslansko nadomestilo

Poslanska kraja sendviča bi lahko državo stala 23.000 evrov

Mihael Korsika
15. 5. 2019, 07.22
Posodobljeno: 15. 5. 2019, 07.46
Deli članek:

Davkoplačevalce bo kraja sendviča, ki jo je nekdanji poslanec LMŠ Darij Krajčič označil za družbeni eksperiment, drago stala. Krajčič je nekaj evrov za sendvič na koncu poravnal, državo pa bi lahko njegova poteza stala več kot 20.000 evrov, saj je zaprosil za poslansko nadomestilo.

Bobo
Do zdaj so tako Krajčiču izplačali bruto nadomestilo v skupni višini 7414,98 evra

Afera sendvič, ki jo je nekdanji poslanec Liste Marjana Šarca Darij Krajčič ne le sam zakuhal, temveč jo je na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi sam razgalil poslanskim kolegom ter širši javnosti, bo državo stala občutno več denarja, kot je Krajčiča stal sendvič.

Čeprav Krajčič, kot je še vedno zapisano na spletni strani LMŠ, velja za uglednega strokovnjaka na področju okolja in gozdarstva, ima po novem težave z zaposlitvijo. Doktor gozdarskih znanosti je namreč po tem, ko je bil po devetih mesecih dela prisiljen zapustiti poslanske klopi, zaprosil za poslansko nadomestilo za brezposelnost.

Do njega je upravičen šest mesecev po preteku mandata, rok pa je začel teči petega marca. »Bruto nadomestilo plače po prenehanju mandata dr. Darija Krajčiča, izplačano za april 2019, je 3892,85 evra,« so nam sporočili iz državnega zbora. Do zdaj so tako Krajčiču izplačali bruto nadomestilo v skupni višini 7414,98 evra.

Če si bo Krajčič vseh šest mesecev neuspešno prizadeval, da bi si našel novo zaposlitev, bo njegova brezposelnost davkoplačevalce na koncu stala 23.357 bruto. Za primerjavo, delavec v proizvodnji za trakom z minimalno plačo bo v tem času zaslužil 5319 evrov bruto.

Težko sprejel svoj odstop

Krajčič je sicer svoj odstop zelo težko sprejel. »Naslednjega dne sem na podlagi pričakovanj Stranke LMŠ podal odstopno izjavo kot poslanec državnega zbora. Ocenjujem, da je bilo pričakovanje stranke prestrogo, preveč drakonsko,« je podal oceno po odstopu.

Potem ko je na odboru oznanil svojo krajo, s čimer je dodobra razburil javnost, pa je Krajčič hitel pojasnjevati, da je šlo v resnici za družbeni eksperiment.

»Po spletu nesrečnih okoliščin v trgovini sem se v navezavi na vsebino razprave na odboru nespametno odločil – na seji smo namreč razpravljali o nadzoru –, da odidem in s tem preverim popolnost oziroma nepopolnost nadzora kupcev v trgovini,« je na plenarnem zasedanju državnega zbora v začetku marca poslanskim kolegom pojasnjeval Krajčič.

Čeprav je poslanec s to potezo poskrbel tako za zgražanje med državljani kot tudi za obilico smeha, saj je bila glavna tema v državi sendvič, o kraji so poročali tudi nekateri svetovni mediji, pa Krajčič še vedno ni bil prepričan, da je ravnal prav, ko je odstopil.
Dan pred tem, ko se je državni zbor seznanil z njegovim odstopom, je namreč v javnost prišla informacija, da poslanec razmišlja o umiku odstopne izjave in da bi mandat nadaljeval kot neodvisni poslanec, a se na koncu za ta korak ni odločil.

Izkoriščanje nadomestila

Ob tem je treba priznati, da so imeli v preteklosti številni poslanci, ki na volitvah niso prepričali volivcev, da bi jim ponovno zaupali mandat, »težave« z iskanjem nove zaposlitve.

Pri nekaterih izvoljencih ljudstva pa je šlo za očitno zlorabo nadomestila. V zadnjem državnozborskem mandatu 2014–2018 sta bila to nekdanji poslanec SDS Andrej Čuš, ki je maja 2016 postal samostojni poslanec, in nekdanji poslanec Zavezništva Alenke Bratušek Peter Vilfan, ki se je med mandatom pridružil poslanski skupini Desus. Oba sta si namreč novo zaposlitev našla le dan ali dva po tem, ko sta izgubila pravico do poslanskega nadomestila za brezposelnost.

V primeru poslanca Krajčiča se sicer postavlja vprašanje, kdo bi sploh zaposlil osebo, ki je bila ob plači najmanj 3.661,25 evra bruto, toliko namreč znaša najnižja poslanska plača, sposoben ukrasti sendvič za nekaj evrov.