Sprejeli sklep koalicije

Višji DDV na knjigo od Slovenije ima le Avstrija

S.R./J.P./STA
10. 5. 2019, 21.11
Posodobljeno: 10. 5. 2019, 21.20
Deli članek:

Odbor DZ za kulturo je na današnji seji obravnaval tudi problematiko financiranja in davka na knjigo.

Profimedia
V zadnjih letih smo priča ne le zapiranju knjigarn, ampak tudi propadanju založb.

Člani so se strinjali z Levico glede predlagane uvedbe dodatne znižane petodstotne stopnje DDV za knjige, časopise in periodiko, a so menili, da je do tega potrebno priti postopoma, zato so sprejeli sklep koalicije.

Odbor tako predlaga vladi, da v dialogu z zainteresirano javnostjo prouči možnost uvedbe dodatno znižane stopnje davka na dodano vrednost (DDV) za našteto, o izvedenem dialogu pa najpozneje do konca junija poroča odboru.

Sprejeli pa so sklepa Levice, da odbor predlaga ministrstvu za kulturo, naj pripravi nabor ukrepov za izboljšanje dostopnost knjig in promocijo branja ter jih do konca leta predstavi DZ ter da odbor pozove vlado, da na ravni EU sproži dodatne aktivnosti, ki bi omogočile ničelni DDV za knjigo.

Pereče stanje

Levica je sicer predlagala, naj se uvedbo dodatne nižje 5-odstotne stopnje DDV za knjige, časopise in periodične publikacije ter e-knjige, časopise in periodiko vključi v predlog novele zakona o DDV. V nadaljevanju je predlagala še povečanje sredstev za Javno agencijo RS (Jak) ter povečanje sredstev za izvajanje knjižnične dejavnosti.

Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je ob glasovanju pojasnila, da se je koalicija tako odločila zato, ker je predlog novele zakona o DDV že v proceduri. Predsednica odbora Violeta Tomić (Levica) je sicer ob tem izpostavila, da so bili omenjeni predlogi sklepov usklajeni z ministrom za kulturo.

Kot je uvodoma povedala Violeta Tomić, je razlog za uvrstitev omenjene točke na sejo pereče stanje na področju knjige, časopisov in periodike v Sloveniji, o katerem so v nadaljevanju spregovorili predstavniki knjižnih založnikov in knjigotržcev, novinarjev, Bralnega društva Slovenija, Društva slovenskih pisateljev in Društva bralna značka Slovenije ter drugi.

Stališče društva novinarjev je predstavil član upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije in odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik. Pozdravil je pobudo, da se na odboru odpre razprava o položaju knjige in založniške dejavnosti. Ob tem je odbor pozval, da razpravo razširi na položaj medijev.

O težavah, s katerimi se soočajo mediji, sta spregovorila tudi namestnica odgovornega urednika Dela Ženja Leiler, ki je izpostavila številčno zelo omejene bralce, katerih število se bo kvečjemu zmanjševalo, in spremembe na področju oglaševanja v zadnjih 15 letih. Kot je povedala, gre več kot 80 odstotkov oglaševalskega kolača televizijam in le še devet tiskanim medijem. Aleksander Bratina, direktor za področje razvoja pri Večeru, pa je med drugim povedal, da se je slovenskim časopisom v zadnjih petih letih naklada zmanjšala za več kot 60 odstotkov.

Zadeve so alarmantne

Direktorica Jak Renata Zamida je predstavila nekaj številk na področju knjige. Kot je povedala, so skoraj vse sosednje države uveljavila znižano stopnji DDV na knjigo, v Italiji je denimo 4-odstotna, višjega od Slovenije ima le Avstrija. Po njenem prepričanju sicer tudi ničelni DDV za knjigo ne bi ogrozil državnega proračuna, bi pa imel gospodarske učinke na založniško panogo, kjer pa so zadeve alarmantne.

V zadnjih letih smo po njenih besedah priča ne le zapiranju knjigarn, ampak tudi propadanju založb, tako je denimo v likvidaciji založba Modrijan, ki je bila zadnjih 20 let eden od gradnikov kakovostne knjižne ponudbe na Slovenskem.Proračun Jak, ki s transferji podpira celotno knjižno verigo, pa se je iz sedmih milijonov v letu leta 2010 znižal na pet v letu 2018.

V razpravi so koalicijski poslanci izpostavili, da predlagana 5-odstotne stopnje DDV za knjige ni edini ukrep, ki bo rešil omenjeno problematiko ter izpostavili potrebo po dialogu z vsemi vpletenimi.