žohar
Osebni arhiv
"Pogovori glede obstoječih projektov potekajo nemoteno naprej, pričakujem, da bo tako ostalo," pravi župan Braslovč Tomaž Žohar.

Občinski svet Občine Polzela je že izglasoval odločitev, da zahteve za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za hitro cesto Velenje–Šentrupert ne bo umaknil. Včeraj v večernih urah so se enako odločili tudi občinski svetniki Občine Braslovče. Že pred tem nam je župan Braslovč Tomaž Žohar povedal: »Moje mnenje je enako, da moramo na občini delati v interesu večine občanov. Če ne skličemo občinskega referenduma, je zastopstvo občanov v pristojnosti občinskega sveta.«

Kaj jim je dejala Bratuškova?

Žoharja je, skupaj z župani Polzele Jožetom Kužnikom in še dveh občin, pred dnevi na pogovor povabila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Kako je tekla beseda, je skrivnost, Žohar je razkril le, da so »pogovori tekli v izmenjavi argumentov. Sejo imamo, ker imamo nov občinski svet in vodstvo, moja odgovornost kot novega župana je, da preverim, ali je pri občinskem svetu kakšno novo dejstvo. Da preverim obe plati kovanca. Drugo plat preverjam pri izvoru – to je država.«

Smo pa od občinske svetnice Danice Tajnšek izvedeli, da so se na Žoharja vršili pritiski. »Župan mi je pred časom povedal, da se vršijo neki pritiski. Rekla sem mu, da nisem za to traso, saj kot rojena socialdemokratka zagovarjam mlade družine, precej bi jih izgubilo dom zaradi predvidene trase,« je povedala in na vprašanje, na kakšen način so bili pritiski vršeni, odgovorila, da je šlo za »pritiske v smeri, če ne bomo izglasovali te trase, bo padel v vodo tudi protokol sanacije ceste Šentrupert–Letuš«.

Ministrstvo zanika, da je Bratuškova kupčkala

Gre za že podpisan protokol, ki bi moral biti že izvršen, zdaj pa naj bi ministrstvo za infrastrukturo domnevno pogojevalo umik že dane zaveze z umikom zahteve za ustavno presojo. »Ne morem verjeti, da se v neki državi pogojuje neka zadeva, če ne bomo to, potem ne bo tega,« je bila prek telefona osupla Tajnškova. Za pojasnila smo se obrnili tudi na ministrstvo, kjer pa so zanikali, da bi bili tovrstni pritiski kadarkoli izrečeni ali namignjeni. »Pogovori glede obstoječih projektov potekajo nemoteno naprej, pričakujem, da bo tako ostalo,« je glede domnevnih pritiskov povedal Žohar.

Če so bili pritiski, jih SAB ni izvajala prvič

Slednje sicer ne bi bilo prvič, da je minister iz Stranke Alenke Bratušek pogojeval in pritiskal na lokalno skupnost. Prav iz tega razloga je namreč moral odstopiti Marko Bandelli, ki je kot minister za kohezijo grozil županskemu kandidatu v Komnu, in to ne le z odtegovanjem podpore svojega ministrstva, temveč tudi ministrstva za infrastrukturo – ki ga je že tedaj vodila Bratuškova.

Oba župana po mnenje k občinskemu svetu

Po poročanju portala Siol je ministrstvo Braslovčam v zameno za umik zahteve ponujalo hitrejšo izvedbo že dogovorjenih projektov – obnovo dela državne ceste Letuš–Velenje in rekonstrukcijo mostu v Letušu. Kužniku pa naj bi ponujali celo, da ga bodo v zameno za poslušnost kadrirali v nadzorni svet Darsa.

»Legitimna pravica občin Polzela in Braslovče je, da sta to dali na ustavno presojo. Vsi nadaljnji pritiski so nesprejemljivi in nedopustni,« nam je prek telefona povedal poslanec Jani Prednik (SD).

Zadnja beseda očitno pri sodišču

Porušili bi 42 hiš
»Najbolj grozno pa mi je to, da se ruši toliko hiš, in to samim mladim družinam, ter uničuje toliko dobro kmetijsko zemljo. V Savinjski dolini nadomestne zemlje ni oziroma je vsa že obdelana. To bo uničenje tudi določenih kmetij, samih mladih gospodarjev,« je Tajnškova povedala o razlogih, zakaj so se predvideno traso ceste odločili dati v presojo na ustavno sodišče.

O usodi izbrane trase hitre ceste bo tako imelo zadnjo besedo ustavno sodišče. Če bo to razsodilo v prid občin Braslovče in Polzela, bi bil državni prostorski načrt razveljavljen v delu, ki se nanaša na traso hitre ceste. To bi pomenilo, da bi moral Dars ponovno opraviti študijo različic in morda za hitro cesto izbrati drugo traso, kar bi gradnjo ceste do Velenja odmaknilo krepko v prihodnje desetletje.

Na ministrstvu so sicer zanikali kakršnekoli pritiske, vsebino sestanka z župani pa so pojasnili kot iskanje načinov, kako pospešiti gradnjo tretje razvojne osi. Zakaj se je Bratuškovi z dogovori tako mudilo, na ministrstvu niso znali uradno pojasniti, pojavile pa so se domneve, da niso prepričani o zase ugodnem razpletu na ustavnem sodišču.

Kot je znano, obe občini pred ustavnim sodiščem zatrjujeta, da uredba o trasi posega v njune pristojnosti na področju varstva kulturne dediščine, varstva socialno ogroženih, razvoja športa in rekreacije ter upravljanja občinskega premoženja. Poudarili sta, da v postopku priprave uredbe o državnem prostorskem načrtu za traso nista imeli nobene možnosti učinkovitega vplivanja na izbiro trase – enako kot splošna javnost in konkretno prizadeti.