O tem je bilo že veliko napisanega. Sindikati, delodajalci, stanovske organizacije, skratka vsi podpirajo ta ukrep. Celo vse stranke so na parlamentarnem odboru za delo, družino in socialne zadeve podprle ukrep, ki vsakemu zaposlenemu dejansko na leto prinese med 200 do 300 evrov več. No, socialno naravnana Levica, ki se bori za slovenske delavce, se je glasovanja vzdržala.

Z novim zakonom se regres do višine 1700 evrov razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost, kar pomeni, da bodo zaposleni že letos dobili namesto bruto zneska, kot v prejšnjih letih, neto znesek regresa. Nekomu, ki je prej dobil 1000 evrov regresa, je država pobrala 30 odstotkov, po novem pa bo delavec dobil celih 1000 evrov in tako naprej do zneska 1700 evrov.

matej lahovnik pl
Primož Lavre
Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji gospodarski minister, je prepričan, da bo vlada Marjana Šarca težko izvedla še kak tak ukrep, kot je razbremenitev regresa.

Vprašanje pri tem ukrepu vlade Marjana Šarca pa je, ali gre pri tem zakonu, ki razbremenjuje regres, za zgolj populistični zakon ali to dejanje nakazuje, da se bo vlada lotila tudi drugih sprememb, ki bi denimo razbremenile dohodke, ali celo, da se bo lotila sistemskih rešitev. Za mnenje smo vprašali dva ekonomista in nekdanja ministra za gospodarstvo, Mateja Lahovnika in Maksa Tajnikarja.

Populistični ukrep

Oba sogovornika se strinjata, da gre v primeru razbremenitve regresa za čisti populistični ukrep Šarčeve vlade, ki pa je dejansko dober za ljudi. »Jasno, da gre za populistični ukrep, ampak koga to briga, če ima v denarnici 200 evrov več,« pojasni Matej Lahovnik, ki ob tem doda, da je Šarec s tem dokazal, da zna biti všečen, in bodo o tem ukrepu še celo poletje vsi govorili. Zaradi denarja, ki jim ga bo več ostalo.

Tudi Maks Tajnikar je prepričan, da ta zakon ne nakazuje, da se bo Šarec resno lotil kakih sistemskih rešitev. Tajnikar je celo prepričan, da nova davčna reforma ne prinaša nič potrebnega: »Davčna reforma namreč niti za evro ne zmanjšuje stroškov dela, ne povečuje neto plač in ne razbremenjuje podjetij ter jih ne dela bolj konkurenčna. Predlagane spremembe davkov, ki so povezani z delom, namreč posegajo zgolj na dohodninske davke. To pa so davki, ki jih plačamo, ko nesemo plače že domov, in niso strošek za podjetja.«

Davčna reforma, ki to ni

Finančni minister Andrej Bertoncelj je ob predstavitvi zakona dejal: »Delo se mora izplačati,«  kot glavni cilj reforme pa navedel, da bi imeli zaposleni višje neto dohodke in da bi bil slovenski trg dela mednarodno bolj konkurenčen. To želijo doseči tudi s spremembami pri dohodnini, pri kateri je predvideno zvišanje mej davčnih razredov, v nekaterih razredih znižanje davčnih stopenj, dvig splošne in dodatne splošne olajšave. Tajnikar, kot rečeno, meni, da Bertoncljeva davčna reforma ni prav zastavljena oziroma sploh ni prava reforma, s čimer se strinja tudi Lahovnik, ki pa poudari, da je vlada politično pametno izbrala ukrep, ki ga bodo ljudje čutili v bolj polnih denarnicah, za proračun pa se tudi ne bo pretirano poznal. Lahovnik je pojasnil, da so sistemski ukrepi sicer dolgoročno veliko boljši, vendar pa ne vplivajo takoj na stanje v denarnicah niti na priljubljenost politike, ki je te ukrepe sprejela.

Populizem se politikom izplača

Tajnikar pove, da se davčne reforme nihče ne upa resno lotiti, pri čemer meni, da se je trenutna politika niti ne more: »Še nikoli ni politika tako malo poslušala strokovno javnost. Strokovne javnosti nihče izmed vladajočih politikov ne povabi na posvet, da se zadeve lahko prediskutirajo na podlagi strokovnih mnenj in analiz. In ker ni politikov, ki bi poslušali strokovnjake, je najlažje sprejeti tak populističen ukrep, kot je razbremenitev regresa.«

Lahovnik po drugi strani meni, da s populizmom in populističnimi zakoni, kakršen je ta, ki prinaša Slovencem nekaj sto evrov več pri regresu, ni nič narobe. Po njegovem mnenju za državljana pod črto šteje, koliko ima v denarnici. Ob tem pa se sprašuje, zakaj Šarec obsoja evropske populiste, pri čemer tudi sam sprejema populistične zakone. Glede populistov je tudi Tajnikar jasen. Po njegovem prepričanju evropski populisti opozarjajo na prave stvari, a zanje nimajo rešitev. Vsaj ne sistemskih rešitev, ki bi dolgoročno uredile stvari. A kot rečeno, za trenutno podporo in podporo pred volitvami so tudi takšni politični bombončki, kot je razbremenitev regresa za ljudi, odličen ukrep.

Lahovnik še pove, da bližje ko bodo volitve, manj bo Šarčeva vlada delala na sistemskih rešitvah in več bo bombončkov, pri čemer bo, kot vse kaže, denarja za podobne populistične ukrepe vedno manj, pravzaprav ga že zdaj ni več. »Mislim, da lahko rečemo, da je to to! Vlada zaradi fiskalnega pravila ne bo imela več možnosti, da bi lahko podelila še več takih bombončkov, kot je razbremenitev regresa,« sklene Lahovnik.