Alkoholizem

Mantra izza šanka: »Če ne spiješ špricarja, nisi ded«

Senka Dreu / Štajerski tednik
26. 4. 2019, 06.50
Deli članek:

Zdravnica Ines Emeršič iz Ambulante družinske medicine Trnovska vas in Vitomarci pravi, da sicer nima primerjave z drugimi kraji, da pa je alkoholizem v obeh občinah velik problem.

Bobo
Nekatere primere odkrijejo v začetni fazi, z drugimi se seznanijo šele, ko je že zelo pozno.

osebni arhiv
Županja Svetega Andraža v Slovenskih goricah Darja Vudler.

Po analizah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je že četrto leto pripravil statistiko o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah, se kazalniki zdravja na več področjih sicer izboljšujejo, preseneča pa podatek, da je bilo zaradi alkoholizma največ hospitaliziranih in povzročenih prometnih nesreč v dveh slovenskogoriških občinah: Trnovski vasi in Svetem Andražu v Slovenskih goricah.

Med osmimi občinami, ki od slovenskega povprečja odstopajo v teh dveh kategorijah, so še občine Podlehnik, Jezersko, Dobje, Škocjan, Idrija in Kobilje. Prekomerno uživanje alkohola očitno ostaja velik problem, predvsem zato, ker je globoko zakoreninjeno v naši družbi in del vsakdana mnogih. Seveda gre za širši štajerski, tudi vseslovenski problem, pa vendar neslavni rekord dveh sosednjih občin nakazuje, da je alkoholizem tam še bolj prisoten.  

Alojz Benko »brani« Trnovsko vas

Da statistika ne pokaže prave slike, je prepričan trnovski župan Alojz Benko. »Obdelovali so dva podatka: bolezni, ki so pripisljive alkoholu in so bile bolnišnično obdelane, in delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji. V praksi je to tako, da imaš enega pijančka, ki nekje obleži, nato pa ga rešilec odpelje v bolnišnico. Ta postopek se denimo ponovi petkrat v letu, statistika pa to pokaže kot pet različnih primerov in na koncu izpade, kot da v Trnovski vasi živimo sami pijanci. Po drugi strani skozi našo občino pelje regionalka Lenart–Ptuj, kar pomeni, da imamo veliko prometa in posledično tudi več nesreč, tudi zaradi alkoholiziranih voznikov, ki pa niso nujno naši občani. Seveda je alkohol problem, a je problem v vseh Slovenskih goricah, v Halozah, na Pohorju, na Dolenjskem … Tega se moramo lotiti sistematično, še največ možnosti imamo pri ozaveščanju mladih. O takih statistikah pa imam svoje mnenje, saj niso odraz dejanskega stanja.«

Darja Vudler: Doma si vsak pridela svoje vino ...

Županjo Svetega Andraža v Slovenskih goricah podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje skrbijo. »Komaj smo rešili težave z bolniškimi odsotnostmi, ki jih je zdaj veliko manj, tudi po zaslugi naše skupne akcije Šola zdrave drže, že smo se znašli na tem seznamu zaradi alkohola. Ne vem še, kako se bomo tega lotili, gotovo pa bomo aktivno sodelovali pri ozaveščanju o škodljivih posledicah prekomernega pitja alkohola. Na občinskih prireditvah, kot je Vino v čaši pri Andraši, predstavljamo kulturo pitja, tudi naše vinogradniško društvo uči, da je kozarček dobrega vina užitek, ampak samo en. Težava je v tem, da si pri nas skoraj vsak doma pridela svoje vino, da je pitje vseprisotno in da imamo do alkohola absolutno preveliko toleranco. Saj veste, kaj rečejo nekomu, ki odkloni kozarček: 'Če ne spiješ špricarja, nisi ded.' In to spremeniti je problem.«

Zdravnica Ines Emeršič: Alkoholizma je v obeh občinah res veliko

Ines Emeršič je zdravnica Ambulante družinske medicine Trnovska vas in Vitomarci; dela torej v obeh občinah z vrha neslavne lestvice, zato pozna situacijo iz prve roke. »Nimam primerjave z drugimi kraji, lahko pa rečem, da je alkoholizma v obeh občinah veliko. Nekatere primere na srečo odkrijemo v začetni fazi, z drugimi se seznanimo šele, ko je že zelo pozno, ko že trpijo za cirozo jeter in šele takrat pokličejo nujno pomoč. Na žalost je med alkoholiki tudi veliko mladih, zato je še posebej pomembno, da jih čim prej prepoznamo in začnemo zdraviti.« Človeški pristop in pogovor sta tista, ki najbolj odpirata vrata, največja težava pa je zanikanje, pravi Emeršičeva. »Alkoholik, tako kot vsi odvisneži, najtežje prizna, da je alkoholik, tako sebi kot drugim. Prepoznamo ga lahko po videzu, po laboratorijski diagnostiki, ultrazvoku; poskušamo se pogovoriti, svetujemo popolno abstinenco, predpišemo zdravila, organiziramo delavnice na temo zdravega življenja, kaj več težko naredimo. K nam pogosto pridejo tudi svojci alkoholika, saj njegovo pitje razdira družino, vendar imamo tukaj precej zvezane roke. Ne moremo ga kar privesti v ambulanto, ne moremo mu prisilno odvzeti krvi, lahko pa ga poskušamo povabiti na preventivni pregled in se takrat pogovoriti. Veliko tukajšnjih družin trpi zaradi alkohola, to je pravzaprav problem cele družine in posledično vsega okolja.«