Obrekovanje?

Nekdanja županja in referentka oproščeni: dopis kritičen, ne pa žaljiv

Boris Blaić, Dolenjski list
22. 4. 2019, 07.10
Deli članek:

Nekdanja županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič in tamkajšnja višja referentka za kmetijstvo Marija Mojca Črnič nista zagrešili kaznivega dejanja obrekovanja, ki jima ga je očital zasebni tožilec, lastnik prašičje farme v Črnomlju Jože Stariha.

B.B./Dolenjski list
Marija Mojca Črnič in Mojca Čemas Stjepanovič.

Plačilo naloženo Starihi

Ker sta bili Čemas Stjepanovičeva in Črničeva oproščeni obtožb, bo moral Stariha plačati vse stroške postopka, vključno z nagrado odvetnikov obdolženih.

Zadeva, ki se je prejšnji teden z oprostilno sodbo končala na okrajnem sodišču v Novem mestu, sega v leto 2016, ko je prebivalce Črnomlja poleti redno vznemirjal smrad, ki se je širil z območja, kjer stojita Petrolova bioplinarna in Starihova prašičja farma. Občani so se zaradi teh težav obrnili tudi na občino, ta pa je 14. septembra 2016 različnim državnim ustanovam, poslanskim skupinam, medijem ter tudi lastnikoma bioplinarne in prašičje farme poslala dopis, v katerem opozarja na nevzdržne razmere in pomanjkljivo zakonsko ureditev področja. Dopis je sestavila Črničeva, Čemas Stjepanovičeva pa ga je podpisala. V njem med drugim piše, da je smrad »posledica neustreznega delovanja naprav, nepravilnosti v postopkih, izbiri neustreznih postopkov in kmetijskih praks«. Nadalje v dopisu pozivajo, naj pristojne inšpekcijske službe pogosteje opravljajo preglede v bioplinarni, prašičji farmi in pri uporabnikih digestata iz bioplinarne, saj nekontroliran razvoz digestata za kraška belokranjska tla lahko pomeni resno ekološko bombo.

ZAHTEVAL PREKLIC TRDITEV

Čeprav v dopisu občine nikjer ni zapisano, da se očitki o neustreznih praksah, postopkih in napravah nanašajo prav na prašičjo farmo, in čeprav je znano, da digestat na tem območju razvažajo tudi drugi kmetje, je Stariha v dopisu prepoznal trditve, da so za smrad krive prav nepravilnosti na njegovi kmetiji. Občini je zato predložil zapisnike inšpekcijskih pregledov in celo dopis tedanje ministrice za okolje Irene Majcen, ki potrjujejo, da inšpektorji na farmi niso odkrili nobenih nepravilnosti, ter od županje in Črničeve zahteval preklic trditev. Ker tega nista storili in ker so, kot je v zaključni besedi poudaril njegov odvetnik Borut Bernik Bogataj, občinski dopis na podoben način interpretirali tudi drugi, se je Stariha odločil za zasebni kazenski pregon.

Svobodo izražanja ščiti tudi slovenska ustava, a seveda le do meje, ko poseže v čast in dobro ime druge osebe, kar pa se v tem primeru objektivno ni zgodilo.

Kot je v obrazložitvi sodbe poudarila sodnica Alenka Kobe, je bistveni element obrekovanja objektivna žaljivost, se pravi, da obrekovalec o nekom trdi nekaj neresničnega, čeprav ve, da to ni res, s čimer namerno škoduje njegovi časti in dobremu imenu. Prav tako je treba upoštevati namen in povod za sestavo dopisa. Kot je dejala Kobetova, so bile povod dopisa pritožbe občanov in Krajevne skupnosti Črnomelj glede smradu, njegov namen pa je bil orisati večletni problem ter pozvati k ukrepanju inšpektorjev in spremembi zakonodaje. »Vsebina dopisa je kritična, ni pa objektivno žaljiva,« je zaključila Kobetova.

B.B./Dolenjski list
Jože Stariha je takoj po sodbi napovedal pritožbe.