Ko so v miklavškem društvu za dobrobit živali AniMa začeli zbirati podpise proti privezovanju psov na verige, najbrž še sami niso pričakovali takšnega odziva; peticijo je namreč do danes podpisalo skoraj 12 tisoč ljudi. Cilj akcije je spremeniti aktualno zakonodajo in po vzoru nekaterih drugih držav v celoti prepovedati uporabo pasjih verig.

Na ministrstvu preučujejo možnosti

Do zdaj zbrane podpise so člani društva predali kmetijski ministrici Aleksandri Pivec, ta pa jim je zagotovila, da se tako na ministrstvu kot na veterinarski upravi zavedajo problema, zato k njemu tudi resno in odgovorno pristopajo. Vsakršno omejevanje svobode gibanja in tudi omejevanje socialnih stikov psom pa je po njenih besedah široka problematika, ki jo želijo na ministrstvu obravnavati kompleksno. Zato že proučujejo možnosti za spremembo predpisov, pri čemer preverjajo tudi pravno ureditev v drugih evropskih državah, ki so uporabo verige prepovedale že v celoti ali pod določenimi pogoji.

Predsednica nadzornega odbora društva AniMa Cirila Toplak je znova poudarila, da je v Sloveniji še vedno kar velik delež psov, ki večino svojega življenja preživijo na nekaj metrih omejene površine, priklenjeni na verigo, kar lahko povzroči hude spremembe v njihovem vedenju in fizičnem razvoju. Število zbranih podpisov sicer kaže, da se stvari tudi pri nas spreminjajo in se tovrstna ozaveščenost med Slovenci povečuje, vendar bo treba še veliko postoriti.

Inšpektorji imajo zvezane roke

Branka Kozenburger, ptujska veterinarska inšpektorica, ugotavlja precejšnje razlike v odnosu do hišnih ljubljenčkov in domačih živali nasploh. »Zdi se, kot da je Slovenija tudi tu razdeljena na bolj razviti zahodni in manj razviti vzhodni del. Štajerska in Podravje, predvsem pa haloški in ormoški del, krepko zaostajata za Ljubljano ali Koprom. Tam je že sploh težko dobiti verigo za psa. Na našem koncu pa je pes pogosto še zmeraj v funkciji opozorilnega zvonca oziroma alarma, ki te opozori, ko nekdo pride k hiši ali kmetiji. Bolj ko se torej približujemo ruralnemu okolju, bolj so lastniki še vedno prepričani, da je pes za na verigo, da ne potrebuje veterinarja in da se ga, če zboli, ustreli in zamenja z drugim. S tako miselnostjo in okoliščinami se veterinarji srečujemo vsak dan, a dokler se lastnik drži zakonskih določil, imamo bolj ali manj zvezane roke in ne moremo ukrepati,« je sklenila Kozenburgerjeva.