Množično grobišče?

Komu so postavili bel križ in sveče?

Eva Milošič / Štajerski tednik
20. 4. 2019, 07.40
Deli članek:

Ob regionalni cesti Spuhlja–Zavrč, nekaj sto metrov od gradu Borl v smeri proti mejnemu prehodu, so neznanci postavili križ žrtvam izvensodnih povojnih pobojev. Le da še vedno ni jasno, ali so se ti tam tudi zares zgodil.

Eva Milošič
Neznanci ob križu na območju Dolan prižigajo sveče.

Bel lesen križ, na katerega so nas opozorili bralci, nosi napis: »1050 tukaj umorjenih prosi pri bogu odpuščanja svojim morilcem.« Kdo in kdaj je križ postavil, ostaja skrivnost, je pa zemljišče, na katerem obeležje stoji, v državni lasti. Na uradnem seznamu lokacij prikritih vojnih grobišč, ki so ga pripravili v službi za vojna grobišča pod okriljem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (zemljevid lokacij si je mogoče ogledati na spletu), Dolan sicer ni. Komu torej gorijo sveče?

Kosti niso bile človeške, temveč živalske

Spomnimo: maja 2003 so na sveže zoranem travniku na državnem posestvu pod Borlom našli kosti. Sklepali so, da bi morda lahko šlo za množično grobišče povojnih pobojev, o katerih so pričali nekateri domačini (po njihovih besedah naj bi bilo na območju Dolan pokopanih več sto ali celo več tisoč trupel). Območje najdbe so si ogledali kriminalisti, teren so pregledali tudi z detektorjem kovin, s katerim bi lahko našli tulce nabojev.

»Pokazalo pa se je, da na lokaciji, kjer naj bi po pripovedovanjih izvedli izvensodne poboje, ni najti nikakršnih sledi, ki bi kazale na ta dogodek,« so junija 2003 dejali na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ). Istočasno so strokovnjaki pregledali obstoječe arhivsko gradivo in opravili informativne razgovore s še živečimi pričami dogodkov. »Po enakem postopku poteka raziskovanje vseh ostalih grobišč povojnih izvensodnih pobojev,« so razložili na MNZ.

Avgusta 2003 je strokovna ekspertiza pokazala, da so najdene kosti živalske, in ne človeške. Kljub temu je leta 2006 nekdanji namestnik Oddelka za zaščito naroda za mariborsko območje Zdenko Zavadlav za hrvaške medije povedal, da naj bi maja 1945 pripadniki tretje armade jugoslovanske vojske pri Dolanah (v nasprotju z določili haaške konvencije, ki pobijanje vojnih ujetnikov prepoveduje) pobili Hrvate – pripadnike ustašev, domobrance in tudi civiliste, ki so jih zavezniške enote iz avstrijskega Pliberka vrnile v Jugoslavijo …