Končni cilj: 0,0 promila

Vladimir je spil nekaj piv in si mislil 'saj sem blizu doma'. Zdaj je prikovan na invalidski voziček

A.S.
18. 4. 2019, 14.10
Posodobljeno: 22. 6. 2020, 06.50
Deli članek:

V okviru podpore predloga spremembam Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) so se zbrale tri nevladne organizacije, združene pod imenom Mreža 0,0. Njihovi cilji stremijo v smeri družbe z 0,0 alkohola pri vožnji.

Profimedia
Fotografija je simbolična.
Veliki pok
Novinarsko konferenco so končali s pokom avtomobilskega varnostnega meha s sporočilom: "Nekaj se nas dotakne zgolj, ko poči." Dodajajo, da naj temu ne bo tako ter da kot družba poskrbimo za svojo varnost in varnost svojih otrok.

Inštitut za civilizacijo in kulturo (ICK), inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) ter Zavod VOZIM, so tri neprofitne organizacije, ki si združene pod Mreža 0,0 prizadevajo za družbo netolerantno do vožnje pod vplivom alkohola. Namen današnjega srečanja je podpora predlogu sprememb Zakona o pravilih cestnega prometa, pripravljenega s strani Javne agencije RS za varnost prometa in Ministrstva za infrastrukturo, in sicer v delu, ki se dotika vožnje pod vplivom alkohola. Predlog spremembe predlaga znižanje dovoljene meje alkohola z 0,5 na 0,2 promila v prometu in obvezno pridržanje alkoholiziranih voznikov pri 1,1. V Mreži 0,0 pozivajo poslance, da predlog sprejmejo brez glasu proti.

Andrej Brglez, strokovnjak za varnost v cestnem prometu, je govoril o tem, da je alkohol močno prisoten v slovenski kulturi, "nalijmo si čistega vina" pa globoko zakoreninjena prispodoba, ki ob tem – da je "v vinu resnica" – govori, naj neko temo ali problem nagovorimo pošteno. Brglez ob tem dodaja: "Če smo v resnici pošteni in odkriti ter pogledamo na problem trezno, si moramo priznati, da imamo še vedno velike težave z odkritim obsojanjem pri nas še vedno zelo razširjene prakse, ki tolerira pitje alkohola in vožnjo."

Iz 2422 pridržanih zaradi vožnje pod vplivom alkohola na zgolj 260

"Ko govorimo o pridržanju, se omilitev zakonodaje iz leta 2010 zelo pozna v praksi. Še v letu 2012 smo imeli 2.422 pridržanih, lani pa le 260. Alkohol pa je kljub temu še vedno enako prisoten na cestah," pravi David Razboršek iz Zavoda VOZIM in dodaja, da je "čas, da iz cest popolnoma odstranimo alkohol, zato pozivamo vlado in poslance, da nemudoma sprejmejo zakon. Hkrati pa se ne skrivajo za širšim kontekstom, saj bodo tako stvari obstale na mestu, kot se je že večkrat zgodilo."

Končni cilj: 0,0

Čeprav združenje omenjenih nevladnih organizacij podpira predlog o spremembah Zakona o pravilih cestnega prometa, člani še vedno poudarjajo, da se zgolj s tem predlogom ne gre zadovoljiti. Izpostavljajo, da je cilj popolna odstranitev alkohola s cest in ničeln odstotek alkohola v krvi med vožnjo. Prepričani so, da je to možno zgolj s sistematičnim pristopom, skupkom več ukrepov in spodbujanjem spremembe miselnosti voznikov in voznic.

Profimedia
Fotografija je simbolična.

V lanskem letu je bilo 1486 povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, medtem ko je bila njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti 1,43 promila. Mreža 0,0 to označuje kot zastrašujoče in poudarja, da na naših cestah še vedno umre preveč ljudi, ogromno se jih telesno poškoduje, kar prinaša premnoge družinske tragedije in težke zgodbe. Ena izmed teh je tudi življenjska zgodba Vladimirja Peterlina iz Goriških Brd.

Zaradi vožnje pod vplivom alkohola prikovan na invalidski voziček

41-letni Vladimir je pred petimi leti doživel prometno nesrečo, ki ga je prikovala na invalidski voziček. Grozno noč opisuje: "Po delu sem spil nekaj piv. Delal sem namreč v gostinstvu, nakar sem se odpravil domov okoli polnoči, enih. In takrat si človek misli: 'Saj sem blizu doma, samo dve pivi sta in nič ne bo.' Prometna nesreča se je zgodila 200 metrov pred domačo hišo, zgolj dva ovinka pred domom. Zgrmel sem s ceste, drugih udeležencev v prometni nesreči ni bilo. Imel sem srečo, da nisem še koga drugega poškodoval ali imel še kakšnih drugih hujših posledic. Utrpel sem zlom šestega in sedmega vratnega vretenca, kar je pripeljalo do tega, da sem postal tetraplegik in sem zdaj prikovan na invalidski voziček. Star sem bil 36 let."

Ob vprašanju, kakšen odnos ima danes do alkohola, dodaja: "Ne bom rekel, da ne spijem več piva, ampak vseeno pa rad opomnim druge, naj se ne usedejo za volan pod vplivom alkohola. Si misliš, saj je samo pivo ali dva... Pa ni tako. Utrujen si, refleksi so slabi. Svetujemo in predavamo po šolah o alternativi, da bi se na naših napakah učili in ne na lastnih."

Čeprav pravi, da je nesreča težko vplivala na njegovo življenje, svojo izpoved zaključuje optimistično: "Imam devet letnega otroka, takrat je bil star štiri leta. Na začetku mi je bilo zelo hudo, ampak potem sem se moral sprijazniti, da pokažem otroku, da ni konec sveta, pa tudi, če smo invalidi."

0,0: Kaj v primeru uživanja rum kroglic?

Andrej Martin Vujkovac, dr. med z Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj, na vprašanja, kaj bi meja, ki dovoljuje 0,0 promila alkohola v krvi, pomenila pri uživanju hrane, ki vsebuje alkohol pred vožnjo, odgovarja: "Ves alkohol ob pripravi hrane, torej kuhanju in pečenju, ne izpari. Velikokrat tako uživamo hrano skupaj z alkoholom. Seveda ni v istih koncentracijah, če pijemo vino ob kosilu, še vedno pa ni 0.0."

Dodaja, da bi v tem primeru, v kolikor nas ustavi policist, "napihali kot bi pač napihali. Veliko je odvisno od količine zaužite hrane in od tega, kakšna je ta hrana. Za primer, velika razlika je med rumovimi kroglicami in toplotno obdelanim vinom. V kuhanem vinu bo veliko več alkohola. Težko je posploševati. Moški, ki imajo manjšo maso ali ženske, imajo hitreje tudi večjo koncentracijo alkohola v krvi. V tem primeru smo raje na neki pazljivi meji".

Prav tako poudarja, da je brezalkoholno pivo brez alkohola mit in pravi: "Da je brezalkoholno pivo klasificirano kot brezalkoholno, mora imeti manj kot 0,5 odstotka, ampak še vedno vsebuje določen odstotek alkohola. In to ni povsem neškodljivo. Sploh, če o tem razmišljamo v navezavi na mlade, kjer ima kakršnakoli količina alkohola toliko večje posledice."

Zaspani vozniki prav tako nevarni kot vinjeni

Raziskave kažejo, da so neprespani vozniki in voznice prav tako nevarni v prometu. Kot izpostavlja Andrej Martin Vujkovac, obstajajo korelacije med pomanjkanjem spanja in vinjenostjo v povezavi z vožnjo: "Če ne spimo dovolj, je med vožnjo podobno kot bi imeli določen delež alkohola v krvi. Velikokrat je po žuru tako, da smo pokonci že zelo dolgo časa in je učinek dvojen. Sploh, če je zraven še alkohol. Naj poudarim, da se ti učinki med seboj ne seštevajo, temveč množijo. Pomanjkanje spanja seveda ni nedovoljeno, je pa mogoče potreben razmislek družbe, kako naslavljamo spanje celostno. Na primer, kdaj otroci začnejo s šolo, kako je to povezano z našim cirkardiarnim ritmom, kdaj smo v kateri fazi spanja. Vse to vpliva na storilnost in koncentracijo. Kot družba dajemo premalo poudarka tudi na to tematiko."

Na mladih svet stoji

Združenje Mreža 0,0 poudarja, da vse dokler bomo kot družba še naprej visoko tolerirali povzročeno škodo in bo alkohol prosto dostopen mladoletnim, ne moremo pričakovati sprememb vedenja pri mladih. "Zaskrbljujoč je podatek, da je dostopnost alkohola mladoletnim in opitim do 96 odstotna, kar dokazuje, da se zakoni ne spoštujejo. Za to moramo prevzeti odgovornost vsi, od nadzornih organov, staršev in gostincev. Znižanje dovoljene mere alkohola v krvi, ki se mora progresivno zniževati proti 0,0, je pravo sporočilo, ki ga dajemo mlajšim generacijam", je še povedal Vujkovac.

Kot poudarja omenjeni predstavnik IMZTR, se lahko nadejamo drugačne prihodnosti. Mladi, po izkušnjah na terenu, dojemajo alkohol in vožnjo drugače kot starejše generacije. Izpostavlja, da se preventivne aktivnosti v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, začete pred desetimi, petnajstimi leti, pri današnjih 18-letnikih že poznajo.