Bo od začetka aprila, ko je dr. fizike, geolog in samostojni raziskovalec Jure Žalohar predstavil javnosti svojo Teorijo omega, kaj drugače? Pravi, da bi lahko napovedali 95 odstotkov potresov z magnitudo več kot 4,5 na dan ali dva natančno … , če bi za začetek zbrali kakšen milijon evrov. To je precej manj denarja, kot so ga zapravili na Dobu sedeči nekdanji politiki in poslovneži.

Zadeva je vsekakor zelo resna, ni torej prišla »kar od nekod« in od kakšnih pustolovskih avtorjev teorij zarot, ampak od zelo resnih znanstvenikov. Pojdimo po vrsti. Dr. Jure Žalohar, ki ga potresi zanimajo že iz študentskih let, je pred dobrim letom izdal pri znanstveni založbi Elsevier 570 strani dolgo monografijo v angleščini z naslovom The Omega Theory – gre za matematično-fizikalni model potresnih zakonitosti, ki lahko zanesljivo predvidi potrese. Zakaj je z javno predstavitvijo čakal do prejšnjega četrtka, ko sta se mu v Prirodoslovnem muzeju pridružila še znana geologa dr. Uroš Herlec in predsednik Evropske federacije geologov dr. Marko Komac? Pravi, da zato, ker so vmes potekali intenzivni poskusi, ki so videti nekako takole – na različnih območjih po svetu so s tehničnimi sredstvi, ki jih trenutno imajo, predvideli potres in potem ugotavljali, ali se je res zgodil. V večini primerov se je, kar je seveda srhljivo in takoj poraja vprašanje – je etično, da tamkajšnjih kolegov, oblasti, prebivalcev ne obvestiš, če nekaj takšnega veš? A znanstveniki seveda razmišljajo drugače: dokler ni dokazov, da neka teorija drži, z njo pač ne moreš niti med ljudstvo in še manj v stroko. Napovedovanje potresov namreč poraja veliko etičnih in moralnih vprašanj, na primer takšno – ljudstva ne bomo obveščali, da ne bo panike, ki lahko včasih povzroči več škode kot nesreča sama, ampak dovolj bogate in pomembne posameznike bi pa morda le opozorili, naj se raje spakirajo na varno …

Kaj je rotacijska oziroma teorija omega?

Dr. Žalohar, ki je snoval teorijo dvajset let, je na idejo naletel po naključju, ko je testiral časovne serije potresov ob vzporednih geoloških prelomih. Ugotovil je, da potresi niso naključni, ampak se dogajajo v zelo pravilnih časovnih presledkih. Na velikem platnu na steni nam je kazal geološke prelome, ki so praviloma vzporedni in se med seboj sekajo, od njihove velikosti in dolžine pa je odvisen tako imenovani aktivizacijski čas, ko se bo pod vplivom tresljajev zrušila naslednja plast zemeljske skorje. Od rotacije zemlje in premikanja tektonskih plošč je odvisno, kdaj in kje se bodo (največkrat na robovih tektonskih plošč) začeli tresljaji, ki se bodo prenašali po prelomnicah, množili in nazadnje združili v rušilno moč. Spomnimo se znane prispodobe iz srednješolske fizike – četa vojakov ne sme korakati čez most, ker bi se lahko vibracije korakov sinhronizirale z nihanjem mostu, prišlo bi do resonance in most bi se podrl. Pa čeprav seveda vojaki niso nič v primerjavi s težkimi tovornjaki, ki vozijo čez most. Prav za to gre – če manjši tektonski prelomi in bloki kamnin med seboj sinhronizirajo ritem, lahko pride v regiji do rušilnih potresov, po načelu padanja domin pa lahko vibracije sežejo zelo daleč po prelomih zemeljske skorje in povzročijo potres na drugem koncu planeta. Dr. Žalohar je v svoji Teoriji omega združil številne druge teorije, ki so privedle do popolnejše slike o potresih, med njimi sta najpomembnejši teorija premikanja oziroma spodrivanja tektonskih plošč in teorija tektonskih valov, najhitrejši med njimi potujejo s hitrostjo 20.000 kilometrov na uro. Znanstvenik je svoja spoznanja opremil z matematičnimi formulami, ki kažejo, da gre za zakonitosti in da so dogodki torej predvidljivi. Predvidljivo pa je mogoče preveriti in napovedati. No, tu bom tudi končala svoj poskus čim bolj logične razlage, nisem prepričana, da se mi je posrečila. Seveda pa nas zanima, kaj lahko s temi spoznanji počnemo.   

potresi4
Reuters
Program omogoča napoved za 64 dni vnaprej.

Napoved za 64 dni

Kaj ta znanstveni dosežek pomeni v svetu in kakšni so odzivi? Avtor pravi, da se znanstveniki od drugod  prebijajo skozi knjigo in da kakšni posebni odzivi niso niti potrebni, saj je teorija že vgrajena v napreden računalniški sistem, ki se imenuje T-TECTO in omogoča globalno, regionalno in lokalno napoved potresov. Kako? Približno tako, kot to počnejo meteorologi, ki na osnovi različnih modelov (imenujejo jih ansambli) in podatkov z vsega sveta preračunavajo, kaj se bo kje zgodilo in kdaj.

Dr. Žalohar pravi, da je zadeva v fazi znanstvenega testiranja in da so v zadnjem letu, kar program deluje, napovedali več kot 95 odstotkov srednjih in rušilnih potresov na različnih koncih sveta na dan ali dva natančno. Srhljivo je, da so vedeli za potrese v Italiji, Indoneziji, Gvatemali,  Nepalu in na Japonskem, žrtev je bilo veliko in škoda je ogromna, še bolj grozljivo pa je, da vedo tudi za potrese, ki se bodo zgodili. Program namreč omogoča napoved za 64 dni vnaprej, nekateri modeli pa napovedujejo potrese tudi za leto in več v prihodnost. Preprosto povedano – ta čas se v nekje v zemeljski skorji dogajajo tresljaji, ki jih zaznavajo seizmografi kot nepomembne, pa bodo morda čez čas in nekje daleč zaradi vrtinčenja medsebojnih silnic izbruhnili kot rušilni potres.

potresi3_zalohar_fotoSimen
Šimen Zupančič/revija Zarja
Dr. Žalohar pravi, da je zadeva v fazi znanstvenega testiranja in da so v zadnjem letu, kar program deluje, napovedali več kot 95 odstotkov srednjih in rušilnih potresov na dan ali dva natančno.

Ali koga zanima?

Vsakič, ko se rodi nova teorija o napovedovanju potresov, je med znanstveno srenjo pravi potres – je mogoče, ni mogoče, kaj je z drugimi teorijami, ki so se izkazale za verjetne, a z velikimi odstopanji in napakami? Kitajski strokovnjaki so leta 1975 uspešno napovedali rušilni potres, niso pa uspeli napovedati naslednjega, ki je potem terjal milijon žrtev. Kaj bi bilo treba narediti, da bi bila teorija dr. Jureta Žaloharja v svetu sprejeta kot splošno veljavna? Drugih pravzaprav ni treba prepričevati, pravi avtor, saj lahko vse napravimo pri nas doma, le nekaj dodatnih znanstvenikov potrebujemo in računalniški center z zmogljivimi računalniki, kar bi stalo približno milijon evrov. Veliko za posameznika, malo za skupnost držav, ki bi lahko bile zainteresirane, kajne? Sčasoma bi jih na osnovi pravilnih (seveda globalnih) napovedi gotovo prepričal, da model uporabijo na svojih tleh, za večjo točnost so namreč potrebni lokalni monitoringi in meritve. Če seveda sploh želijo vedeti, kdaj bo potres in kje. Etične dileme, kaj storiti, če vnaprej veš, da se bo streslo, so vsekakor velike. Kaj reči družini, ki živi v 40. nadstropju protipotresno grajene stolpnice, pa nihče ne ve, ali bo stavba hudo tresenje res zdržala? Če je napoved natančna, se seveda izseliš za dan ali dva, če je meglena, lahko povzroča samo paniko. Prebivalstvo, ki živi vzdolž robov tektonskih plošč in je navajeno skoraj vsakodnevnih potresov, tako kot Japonci, bi bilo najbrž hvaležno za takšne informacije, saj je kljub protipotresni gradnji in vrhunskemu sistemu obveščanja vseeno pogosto žrtev potresov in cunamijev.

Pa mi? Potresi v Posočju, na Kozjanskem in predvsem potres v Ljubljani leta 1895 nam seveda zastavljajo vprašanje, ali se lahko kaj hudega zgodi tudi pri nas. Avtor pravi, da ko bo vzpostavljen računalniški center, bi lahko na ravni Slovenije natančno preračunali, v kakšnem seizmičnem stanju smo in kaj nas čaka.

______________________

Kaj nas stresa?

Človeštvo skuša že zelo dolgo predvideti, ali se lahko v kratkem dogodi rušilni potres. Živali, ki se odselijo z območja, vodotoki, ki nenadoma presahnejo, bobnenje, pred potresi so ponekod izmerili velike količine plina radona in še marsikaj so lahko znamenja, da se pripravlja katastrofa. Potrese lahko sprožijo vulkani, potovanje kontinentov, ko se tektonske plošče zarivajo druga pod drugo, večji kometi, pa tudi eksplozije, ki jih povzroča človek. Ruski znanstvenik Martinov je povzročil kar precej viharja v svetu s trditvijo, da je za potrese krivo vesolje, saj v primerih, ko nastane med planeti neravnovesje, skuša Zemlja uravnovesiti svoj položaj – najprej z  vremenskimi ujmami, potem pa še s potresi. S kolegi je skonstruiral napravo za merjenje odstopanj v elektromagnetnem valovanju v premeru 2000 kilometrov, trdil je namreč, da napovedujejo nenormalne vibracije v zemeljski skorji. Ker je zares napovedal nekaj potresov, predvsem tam, kjer niso nič nenavadnega, so ga vabili marsikam, tudi slovenski seizmologi so imeli opravka z njegovimi ponudbami in natančnim stroškovnikom za 700.000 evrov, kolikor bi stal sistem merilnih naprav. Ko sem spraševala po podrobnostih, sem dobila odgovor, da potresov ni mogoče napovedovati. Bilo je leta 2005, Martinov ni več med živimi, ideja, da so lahko elektromagnetna valovanja tako vzrok kot posledica potresov, pa se je pojavila še nekajkrat.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Zarja št. 16, 16. 4. 2019
Zarja št. 16, 16. 4. 2019
Zarja št. 16, 16. 4. 2019