Osnovna značilnost poslovnega leta 2018 so bile po Sušljevi oceni ugodne gospodarske okoliščine, ki so vplivale na rast prihodkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, saj so bili ti za 207 milijonov evrov višji kot leto poprej, povečini zaradi večjih prispevkov, nekoliko pa tudi zaradi postopnega prehoda obveznosti za specializacije in pripravništvo na državni proračun.

S tem so bila zagotovljena sredstva za povečanje obsega programov zdravstvenih storitev, boljše vrednotenje nekaterih programov in boljšo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvene oskrbe. Odlok o najvišji dovoljeni porabi javne zdravstvene blagajne je bil sprejet konec avgusta, vlada pa je dala soglasje k rebalansu finančnega načrta v oktobru.

Zaradi pozno sprejetih formalnih podlag in omejenih zmogljivosti izvajalcev pa ti niso uspeli opraviti vsega predvidenega povečanega obsega storitev, ZZZS pa je zato leto 2018 končal s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 32 milijonov evrov. Del teh sredstev je shranjen v rezervah, del pa bo porabljen v letu 2019 izključno za financiranje pravic zavarovanih oseb.

Skrajševanje čakalnih dob

S krepitvijo vlaganj in na podlagi širitve programov v zadnjih dveh letih tako v ZZZS zaznavajo prve pozitivne rezultate na področju skrajševanja čakalnih dob. Skrb pa vzbujajo trendi na področju zdravstvenega absentizma, kjer so izdatki za nadomestila za začasno odsotnost od dela v letu 2018 še naprej rasli.

Sicer bodo delegati skupščine ZZZS na čelu s predsednico Lučko Böhm na današnji seji prisluhnili tudi direktorici Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nini Pirnat, ki jim bo predstavila uspehe v desetletnem razvoju državnega programa presejanja Svit in spremljanje čakalnih dob v sistemu e-naročanja.