"Včasih je občutek, da je znotraj koalicije več opozicije, kot je opozicije v parlamentu."

S predsednikom koalicijskega Desusa Karlom Erjavcem smo se pogovarjali v četrtek, dan po zasedanju sveta za nacionalno varnost in pred sejo sveta stranke Desus, na kateri je stranka kot njihovo kandidatko za evropsko poslansko predstavila direktorico Slovenske filantropije Terezo Novak.

Gospod Erjavec, vaša stranka je bila v številnih vladah, po dobrega pol leta aktualne vlade pa se zdi, da je dogajanje neverjetno pestro.

Še bolj se bo dogajalo po evropskih volitvah, predvsem na levem, pa tudi na desnem političnem polu.

Zakaj?

Evropske volitve bodo pokazale, katere stranke na levi sredini imajo potrebno substanco za preživetje. Verjetno bodo uspešne tiste stranke, ki imajo svojo volilno bazo in dobro mrežo. V zadnjih desetih letih so se nam začele dogajati hibridne stranke, ki se pojavijo nekaj mesecev pred volitvami in nato po enem ali dveh mandatih izginejo s političnega prizorišča.

Dejstvo je, da gre pri tem običajno za isto bazo volivcev, ki vsakič volijo novonastalo stranko. To je baza iz časov LDS, ko je bil dr. Drnovšek praktično nepremagljiv in smo menili, da bo LDS večno vladala.

Kaj lahko torej pričakujemo?

Trenutno potekajo nekakšni procesi čiščenja političnega prostora. Tri tem, kar se dogaja s SMC, gre za proces postopnega usihanja določenih strank. Kar zadeva Desus, smo imeli najtežje trenutke po rezultatih na zadnjih državnozborskih volitvah. Napadi so bili močni z vseh strani, zlasti name kot predsednika stranke Desus. Stranka se je po volitvah stabilizirala, kar se je pokazalo tudi na lokalnih volitvah, na katerih smo bili med levosredinskimi strankami na drugem mestu po številu glasov.

Ali po vaši oceni še vedno obstaja možnost, da bo v prihodnosti prišlo do združevanja strank na levem političnem polu?

Če pogledamo stranke, ki sestavljajo vlado in se vse gibljejo med petimi in trinajstimi odstotki, to kaže na veliko razdrobljenost strank. Če pa primerjamo programe strank na levi sredini, so vsi zelo primerljivi. Desus je že leta 2014 sprožil idejo o socialnodemokratskem bloku, takrat smo se tesneje povezali tudi s SD. Na levi imamo tudi liberalni del. Ta opcija je v slovenskem političnem prostoru zelo močna. Očitno si volivci želijo liberalno opcijo. Ti dve opciji bi se morali močneje povezati na levem političnem polu.

Torej se transformacija po razpadu LDS na levici še ni zaključila?

Zakaj je LDS razpadla? Ker za dr. Drnovškom ni bilo močnega političnega voditelja. Leta 2014 je prišel Miro Cerar z zelo močno podporo na volitvah in 36 poslanci v državnem zboru, a priložnosti ni izkoristil.

Kako vse to vpliva na delovanje koalicije? V pol leta je bilo kar precej prerivanja in izkoriščanja neugodnega položaja ene stranke proti drugi?

Vsaka koalicija je zelo naporna, saj znotraj koalicije stranke tudi tekmujemo za čim boljši rezultat v političnem prostoru. V Sloveniji smo obsojeni na koalicijske vlade, zato sta vedno prisotni rivalstvo in tekmovanje strank znotraj koalicij. Včasih je občutek, da je znotraj koalicije več opozicije, kot je opozicije v parlamentu.

To je normalen pojav, saj vsaka stranka želi doseči čim boljšo pozicijo znotraj koalicije za naslednje volitve. Res pa je, da to vedno ne koristi državi. Koalicijske vlade zahtevajo več usklajevanja, več dialoga, zato se zdi, da so neučinkovite ter da zavirajo pomembne projekte, ki bi jih morali izpeljati, kot so na primer drugi tir, predor Karavanke in tretja razvojna os. Mislim, da je znal Marjan Šarec hitro urediti stvari znotraj koalicije in jih postaviti na pravo mesto.

Ko smo sestavljali koalicijo, je bilo veliko trenj, zlasti s strani SMC in SAB. Tukaj je bilo čutiti, da sta bila Miro Cerar in Alenka Bratušek že predsednika vlade in sta želela biti mentorja Marjanu Šarcu, ki je na državni ravni prvič prevzel tako odgovornost.

Je to pohvala?

To je pohvala predsedniku vlade. Spomnimo se, da so nekateri celo menili, da bo manjšinska vlada v dveh, treh mesecih padla. Zelo je bil pomemben dogovor s sindikati javnega sektorja. To je bil predpogoj, da je lahko vlada pridobila nekaj časa. Če tega ne bi uredili, bi gotovo sledile masovne stavke javnega sektorja in tega nobena manjšinska vlada ne bi zdržala. Pomembno je bilo tudi, da smo sprejeli rebalans proračuna za letos, to pa daje tej vladi legitimnost za nadaljnje delovanje.

Kako pa gledate na SAB, ki je pred parlamentarnimi volitvami začela kazati apetite po vaši tradicionalni volilni bazi, upokojencih?

Alenka Bratušek je zelo spretno izkoristila volilno kampanjo v lanskem letu in je manjši del volivcev uspela prepričati, da lahko nekaj naredi za upokojence. Stranka Desus interese upokojencev zastopa že od nastanka države. V 27 letih ima Desus veliko za pokazati. Res pa je, da je najlažje kritizirati druge, v tem primeru stranko Desus. Lokalne volitve pa so pokazale, da SAB kot stranka v nasprotju z Desusom nima močne baze in organiziranosti na lokalni ravni. Mi imamo dva župana in 138 mest v mestnih in občinskih svetih.

4
Sašo Švigelj
V svoji politični karieri je bil član štirih strank: SKD, SLS, LDS in Desus.

V koaliciji obstajajo tudi različni pogledi na sodelovanje z Levico, saj naj bi koalicija stranki preveč popuščala?

Ko smo sestavljali manjšinsko vlado, se je pokazalo, da z NSi to ni mogoče. Čeprav smo se dokaj natančno dogovorili o vseh zadevah, smo morali marsikje popustiti, da bi pridobili NSi, a se je ta na koncu odločila, da ne gre v vlado, zato smo morali spet začeti pogovore z Levico.
Mi v Desusu smo že takrat vedeli, kaj to pomeni. Za kakšno ceno bo Levica dala podporo vladi. Včasih se mi zdi, da nekateri pretiravajo, ko pravijo, da je protokol o sodelovanju v prid samo Levici.

Torej gre za sprenevedanje?

Da, za sprenevedanje, ali pa so se morda nekateri šele kasneje zavedeli, kaj takšen protokol pomeni za delovanje vlade. Če bi se sodelovanje z Levico zalomilo, bi to pomenilo, da ta vlada ne bi mogla nadaljevati svojega dela. Sodelovanje s SNS Zmaga Jeliničiča, potem ko so dali štiri glasove za rebalans proračuna, ni resna opcija, ki bi ves čas reševala podporo vlade v parlamentu.

Zdaj že drugič vodite obrambni resor, kjer na pomoč Levice verjetno ne morete računati. Slovenska vojska že osem let dobiva negativno oceno za delovanje v vojni, kako izboljšati stanje in mlade navdušiti za poklic? Z višjimi plačami?

Na ministrstvo sem se vrnil po desetih letih in moram reči, da sem žalosten, ko vidim, kaj se je v tem času zgodilo v obrambnem sistemu. Zavedam se, da so na to vplivali tudi finančni rezi, ki so bili opravljeni zaradi gospodarske in finančne krize. Finančna kriza ni vplivala samo na slabo opremljenost, ampak je pustila negativne posledice na vzdušje in miselnost zaposlenih v obrambnem resorju. Zanimivo je to, da plače sploh niso glavni razlog za negativno kadrovsko stanje v vojski. Vojska ni v krizi samo zaradi nizkih plač, temveč tudi zaradi malodušja.

Poglejmo samo razprave o vojaških škornjih iz preteklega mandata, to je bil pravzaprav spopad med Slovensko vojsko in vodstvom ministrstva. Slovenska vojska ima cilje postavljene zelo ambiciozno, vprašanje pa je, koliko so realni glede na demografijo in predvidene obrambne izdatke.

Tudi glede kadrovske popolnitve?

Da. Ko sem bil prvič obrambni minister, je bil cilj 8500 vojakov, ampak mi teh številk nismo nikoli dosegli, tudi če je bila dobra gospodarska rast. Prišli smo največ do 7200.
To ni nič nenavadnega, saj po Natovih standardih država na milijon prebivalcev lahko pridobi približno 3100, 3200 vojakov. Kako naj, če imamo dva milijona ljudi, dobimo 8500 vojakov. Nemogoče.

Kakšna je torej rešitev?

Ko sem ob vrnitvi na ministrstvo videl, kakšne so razmere v sistemu, sem se odločil, da moramo pripraviti belo knjigo o obrambi. Pogovoriti se moramo, kakšno in kako številčno vojsko sploh želimo imeti. Katere rodove bomo razvijali in na katere varnostne izzive želimo odgovarjati.

Prva naloga je zato uskladiti belo knjigo znotraj obrambnega sistema in seveda potem še v parlamentu, kjer mi je jasno, da se bo pri tem nemogoče uskladiti z Levico, saj menijo, da je svet tako varen, da ne potrebujemo nobene vojske.

Kdaj bo bela knjiga pripravljena?

Pričakujem, da nekje konec maja, v začetku junija. Imamo že precej narejenega.

Za zaključek se dotakniva novih nadaljevanj večne zgodbe odnosov s sosednjo Hrvaško. Kako odgovarjati na očitke, da sta se arbiter Jernej Sekolec in agentka Simona Drenik ujela v prisluhe, ker na zunanjem ministrstvu, ki ste ga vodili v prejšnjem mandatu, niste poskrbeli za varno komunikacijo?

Ta afera je najbolj prizadela mene, saj se je izkoristila za politični obračun z menoj. Zelo zanimivo je bilo, da se je govorilo, da so posnetek Hrvatom dali Američani zaradi domnevne slovenske proruske politike. S tega vidika sem pomirjen, da vemo, kdo stoji za to zadevo. Očitno so bile v to vpletene hrvaške tajne službe.

Zadeva je sicer zelo logična. Ko smo imeli v Haagu ustno obravnavo, Hrvaška ni bila najbolj pripravljena. Še mi smo bili začudeni, kako so šli Hrvati poparjeni s te obravnave. Čez nekaj časa pa se je zgodila prisluškovalna afera.

Številni trdijo, da sta za afero kriva zunanje ministrstvo in vi kot njen takratni šef.

Ni res, da nismo upoštevali vseh navodil Sove. Imeli smo ustrezna usposabljanja in izobraževanja, podučili so nas, kaj smemo in česa ne smemo. Jasno je bilo, da po telefonu ne gre nobena informacija glede postopka arbitraže. In tega smo se strogo držali.

Kako sta se potem lahko Sekolec in Drenikova sploh ujela v prisluhe?

Zame je to neznanka, zakaj je sploh prišlo do komunikacije med agentko in sodnikom. Tudi agentka je poznala vse te protokole. Ne vem, kakšno vlogo je imel tukaj sodnik Sekolec, ki kot član arbitraže sploh ne bi smel komunicirati s slovensko stranjo. Na vprašanje, kako se je ta stik sploh vzpostavil, ni bilo nikdar odgovorjeno. Je klical Sekolec? Sam ne verjamem, da bi naša agentka klicala arbitra. Nekateri so mi celo očitali, zakaj nisem poskrbel za varne telefonske linije. Jaz bi kršil zakon, če bi vzpostavil varno linijo. To je tako, kot da bi se odvetnik s sodnikom pogovarjal o primeru. To je absolutno prepovedano.

Ali ste člani sveta za nacionalno varnost minuli teden po aferi o poskusu utišanja slovenskega medija s strani Hrvaške dobili dokaze, da Hrvati prisluškujejo tudi slovenskim novinarjem?

Po tistem, kar je povedal direktor Sove, in ni razloga, da mu ne bi verjeli, se potrjuje vse tisto, kar se zdaj govori javno.

***ŠTIRISTRANSKI INTREVJU!! FOTO 1 Karl Erjavec, politik z najdaljšim ministrskim stažem FOTO 2 Prvak Desusa po evropskih volitvah pričakuje premike tako na levem kot na desnem političnem polu. FOTO 3 Karl Erjavec vodi Desus že slabih 14 let. FOTO 4 Funkcijo ministra za obrambo opravlja že drugič. FOTO 5 V svoji politični karieri je bil član štirih strank: SKD, SLS, LDS in Desus. CITAT "Evropske volitve bodo pokazale, katere stranke na levi sredini imajo potrebno substanco za preživetje. CITAT "Včasih je občutek, da je znotraj koalicije več opozicije, kot je opozicije v parlamentu. CITAT Vojska ni v krizi samo zaradi nizkih plač, temveč tudi zaradi malodušja. CITAT "Poglejmo samo razprave o vojaških škornjih iz preteklega mandata, to je bil pravzaprav spopad med Slovensko vojsko in vodstvom ministrstva. POUDAREK Minister za obrambo pričakuje, da bo bela knjiga pripravljena nekje do začetka junija. POUDAREK Finančna kriza po oceni ministra ni vplivala le na slabo opremljenost, temveč tudi na poslabšanje vzdušja med vojaki.***