FOTO2 Ksenija Klampfer
STA
Ministrica Ksenija Klampfer obljublja, da bodo posledice direktive v slovenskem sistemu čim manjše.

Direktiva, o kateri so se neformalno strinjali ministri EU, postavlja minimalne zahteve za vse države članice. Veljati bo začela dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU. Države članice pa bodo morale določila direktive v svojo nacionalno zakonodajo prenesti v treh letih, so še zapisali v Evropskem parlamentu. Gre za prizadevanja, da bi spodbudili zastopanost žensk na trgu dela in okrepili vlogo očeta ali enakovrednega drugega starša v družini. To bi koristilo otrokom in družinskemu življenju, hkrati pa ustrezneje odražalo družbene spremembe in spodbujalo enakost spolov, so sporočili iz Evropskega parlamenta.

Kaj prinaša direktiva?

Z direktivo je podeljena pravica do najmanj deset delovnih dni plačanega očetovskega dopusta za očete in enakovredne druge starše (kjer so priznani v nacionalni zakonodaji) v času rojstva ali ob rojstvu mrtvega otroka. Ta dopust mora biti plačan vsaj v tolikšnem obsegu kot bolniški dopust. Poslanci so dodali tudi dva meseca neprenosljivega in plačanega starševskega dopusta. Ta dopust bi moral biti individualna pravica, ki bi ustvarila primerne pogoje za bolj uravnoteženo porazdelitev skrbniških odgovornosti znotraj družine.

Države članice bodo določile primerno raven plačila ali nadomestila za minimalno neprenosljivo obdobje starševskega dopusta, upoštevajoč, da ima starševski dopust pogosto za posledico izgubo dohodka v družini. Zaposleni starši in skrbniki bodo poleg tega lahko prosili za prilagoditev svojega delovnika, vključno z delom od doma ali s prilagodljivimi urniki. Pri obravnavi prošenj za fleksibilno delo bodo delodajalci upoštevali ne le svoje vire in operativno zmogljivost, temveč tudi posebne potrebe staršev invalidnih in dolgotrajno bolnih otrok ter staršev samohranilcev.

Slovenija je spremembam nasprotovala

 Izjeme
Države članice, ki že zagotavljajo plačilo ali nadomestilo, vredno vsaj 65 odstotkov neto plače delavca, za vsaj šest mesecev starševskega dopusta za oba starša, bodo ta sistem lahko obdržale.

Slovensko pogajalsko izhodišče je temeljilo na dejstvu, da imamo enega najboljših sistemov starševskega varstva, ki ga je treba ohraniti in ustrezno razvijati tudi v prihodnje, nikakor pa ne razgrajevati. »Ne le da v Sloveniji zagotavljamo stoodstotno nadomestilo v času dopustov zaradi starševstva, slednje tudi nima negativnega vpliva na zaposlenost žensk in moških. Slovenski sistem namreč obenem omogoča kakovostno družinsko življenje in zagotavlja, da lahko starši tudi delajo,« menijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kljub prizadevanjem slovenske diplomacije v Bruslju in podpori slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu izjema za Slovenijo v pogajanjih z Evropskim parlamentom ni bila potrjena. Ministrica Ksenija Klampfer je ob tem povedala, da se je ob prevzemu funkcije osebno zavzela, da bi dosegli izjemo za Slovenijo. »Kljub temu bom ob prenosu direktive v slovensko zakonodajo naredila vse potrebno, da bodo učinki na obstoječi sistem čim manjši oziroma zanemarljivi,« je dejala.

Trenutna zakonodaja

V skladu trenutno zakonodajo pri nas ima oče 30 dni neprenosljivega dopusta. Ob rojstvu otroka ima pravico do 15 dni plačanega dopusta, dodatnih 15 dni pa lahko koristi do takrat, ko otrok konča prvi razred osnovne šole. Medtem ima mati 105 dni materinskega dopusta; 260-dnevni starševski dopust lahko sicer v celoti izkoristi mama, če oče prenese svojo polovico dopusta nanjo, na drugi strani pa lahko oče izkoristi največ 230 dni dopusta.